»Pobeg, pa naj bo s kraja manjšega trka ali hude nesreče, je enako moralno sporen, pustiti brez pomoči človeka, ki si ga zbil, se zaletel vanj, ne da bi vedel, kaj je z njim, ali pa leži brez življenja in brez dostojanstva, je nekaj, za kar ne najdem besed. Ti ljudje so kot brezčutni morilci, za katere ni in ne sme biti opravičila,« je pred meseci komentiral upokojeni policist iz Dolenjske. Mož, ki se je leta in leta na nekdanji cesti bratstva in enotnosti srečeval z najhujšimi cestnimi masakri, mož, ki takrat ni imel časa za solze, pišeta novinarja Tomaž Bukovec in Meta Černoga v novi številki Nedeljskega dnevnika.
Statistika je v prometu skoraj tako grozljiva, kot je dogajanje na cestah. V letošnjem prvem polletju je bilo pobegov več kot 13 odstotkov med vsemi nesrečami (1488). Številka, ki grozi, da se bomo tudi letos približali grozljivemu rekordu lanskega leta, ko je s kraja prometne nesreče pobegnilo prvič v desetih letih več kot 3000 udeležencev oziroma se je kar 17,7 odstotka vseh prometnih nesreč končalo s pobegom. Policisti so tako lani raziskovali več kot 3200 prometnih nesreč s pobegom, letos do konca oktobra pa že 2394. Večinoma gre za trčenja brez hudih posledic. Možje v modrem so večji del teh dogodkov raziskali, lani 1913, letos pa 1317.
Kot je pojasnil Boštjan Smolej iz sektorja prometne policije UUP, za prometno nesrečo s pobegom štejemo situacijo, ko udeleženec oziroma voznik v prometni nesreči zapusti kraj prometne nesreče z namenom, da bi prikril svojo identiteto. Termin »pobegli voznik« se ne uporablja vedno, temveč ga pogosto zamenjuje besedna zveza »izogibanje odgovornosti pred zakonom«. V tem pa je tudi največja razlika med prometnimi nesrečami s pobegi in drugimi. Zaradi tega se tovrstne prometne nesreče obravnavajo kot specifične predvsem z vidika zaščite ponesrečencev, ki so bili poškodovani v takih prometnih nesrečah, pa tudi iz preventivnih razlogov. »Za nas je pomembna le delitev prometnih nesreč s pobegi glede na nastale posledice, saj po tej delitvi policija zbira in vodi podatke. Tako ločimo prometne nesreče s smrtnim izidom, s telesno poškodbo in z materialno škodo,« pojasnjuje Smolej.
Ob trčenju vozil se pri vsakem vozniku pojavi dejavnik presenečenja, ki prinese neskladnost med miselnimi in delovnimi procesi voznika. Temu neskladju se pridruži še psihični pritisk. Vse te reakcije silijo voznika, da odpelje s kraja nesreče, še zlasti če oceni, da lahko ostane prikrit.
»Pogosto se voznik v nesreči, ki jo povzroči, močno prestraši in najprej pomisli na lastno varnost in nedotakljivost. V strahu pred kaznijo in drugimi nevšečnostmi razmišlja le o tem, kako bi čim prej pobegnil iz neprijetnega položaja. Ker je čustveno iztirjen, slabo presoja posledice svojih dejanj,« o dejavnikih, zaradi katerih povzročitelji pobegnejo s kraja nesreče, govori Smolej.
Nadaljevanje v tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika.
Znova božičnica Nedeljskega
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, koliko denarja čaka na naše bralce v priljubljeni nagradni akciji, kako smo pripravljeni na velike poplave, kaj zanimivega snuje pravljičarka, pesnica in pisateljica Anja Štefan, kakšne težave imajo lahko lastniki stanovanj z najemniki, kakšne spomine na kariero ima nekdanji nogometni trener Miloš Šoškić, kako magične so bile umetnije iz lego kock na razstavi v Ljubljani… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
