Veseli december in predpraznično vzdušje bosta znova predstavljala kuliso prvega kroga hrvaških predsedniških volitev. Te bodo namreč v nedeljo, 22. decembra, je danes precej pričakovano odločila hrvaška vlada. Podoben čas je bil tudi na prejšnjih dvojih predsedniških volitvah v letih 2009 in 2014, ko so prvi krog umestili med božičem in novim letom. Vendar pa 22. december nekaterim bolj ustreza, drugim manj.
Datum je lahko voda na mlin predvsem kandidatki HDZ in aktualni predsednici Kolindi Grabar - Kitarović. Njej naj bi bila naklonjena večina starejše hrvaške diaspore, ki ima volilno pravico in množično prihaja domov pred božičem, s seboj pa bo tako prinesla tudi glasove za HDZ in njeno kandidatko. Tudi termin verjetnega drugega kroga, ki je predviden za 5. januar, naj bi bolj ustrezal Grabar-Kitarovićevi, ker so takrat zimske počitnice, ko mnogi volilci iz večjih urbanih središč, ki večinoma niso naklonjena HDZ, odhajajo na smučanje.
Pričakovano je zato do izbire datuma kritičen glavni tekmec Grabar-Kitarovićeve, kandidat socialdemokratov Zoran Milanović. Odločitev za 22. december in 5. januar je označil kot »lopovščino in sramoto«, zlasti ker da želi vlada zmanjšati število udeležencev v drugem krogu sredi počitnic. »Takrat bo več kot 100.000 volilcev z družinami na dopustu, za katerega so varčevali vse leto, in se ne bodo mogli vrniti domov, da bi oddali glas v drugem krogu volitev,« je zapisal Milanović. Dejal je, da vlada s tem odstopa od prakse, ki se je je držala tudi HDZ-jeva premierka Jadranka Kosor, ko je volitve leta 2009 razpisala med božičem in novim letom, kar bi pomenilo kasnejši drugi krog.
Edini izpostavljeni kandidat leve sredine v drugi krog, potem poraz
Drugi krog pa očitno bo. Tako kažejo vse ankete, saj se nobenemu od petnajstih napovedanih kandidatov ne obeta več kot 50-odstotna podpora volilcev v prvem krogu. Ali bo kandidatov res tako veliko, sicer še ni jasno, saj morajo zbrati 10.000 podpisov volilcev, zbirati pa bodo lahko začeli po 21. novembru.
Ankete sicer trenutno v ospredje postavljajo štiri potencialne kandidate za drugi krog. V vodilnem kvartetu so Grabar-Kitarovićeva, ki je v zadnji raziskavi javnega mnenja dobila 28,6 odstotka glasov. Za njo je Milanović s približno štirimi odstotnimi točkami zaostanka. Na tretjem mestu ankete agencije Ipsos Plus je neodvisni kandidat in znani hrvaški pevec Miroslav Škoro z nekaj manj kot 17 odstotki podpore. Na četrtem mestu pa je neodvisni poslanec v evropskem parlamentu in bivši sodnik zagrebškega sodišča za gospodarske zadeve Mislav Kolakušić s 14 odstotki.
Vsi razen Milanovića večinoma računajo na podporo volilcev, ki se nagibajo od politične sredine proti desnici. Ti predstavljajo tudi večinski del hrvaškega volilnega telesa. Glede na to, da je Milanović za zdaj edini resen kandidat na nasprotni strani političnega spektra, lahko računa na vstop v drugi krog, čeprav je takšen navidezno ugoden položaj lahko tudi past »samoumevnosti«, ker je treba ne samo pridobiti nove volilce, temveč obdržati obstoječe. Raziskava je tudi pokazala, da bo Grabar-Kitarovićeva zmagovalka drugega kroga predsedniških volitev ne glede na to, ali se bo pomerila z Milanovićem ali Škorom, medtem ko naj bi Škoro premagal Milanovića. Kolakušićevih priložnosti v drugem krogu pa doslej niso merili.
Velik vzpon Kolakušića, ki je presenetil na evropskih volitvah
Novembrska anketa RTL je sicer pokazala, da so prvi trije kandidati v primerjavi s prejšnjim mesecem izgubili nekaj podpore, medtem ko jo je Kolakušić okrepil. Nekdanji sodnik gospodarskega sodišča je predstavljal največje presenečenje majskih evropskih volitev na Hrvaškem, ko je dobil nekaj manj kot 70.000 preferenčnih glasov in se odpravil v evropski parlament. Že takrat je napovedal svojo kampanjo za predsedniške in potem tudi parlamentarne volitve, a se do novembra sploh ni pojavljal v hrvaški javnosti. Ko se zdaj je, pa je priljubljenost hitro dosegla raven pred evropskimi volitvami, na katerih je njegova neodvisna volilna lista osvojila četrto mesto in pustila za seboj večino hrvaških parlamentarnih strank.
Kolakušić je pridobil glasove pisane druščine protestno usmerjenih hrvaških volilcev, med katerimi je dve tretjini simpatizerjev opozicijskih parlamentarnih strank, populističnega Živega zida, desnosredinskega Mosta neodvisnih list in skrajnodesničarskih Neodvisnih za Hrvaško. Čeprav se izogiba ideološkim vprašanjem in vztraja pri hitrem reševanju hudih problemov hrvaške družbe, kot je korupcija, je v njegovih izjavah dojeti zelo enostavno obravnavanje političnih procesov, ki bi jih uredil s trdo roko in koncentracijo vse moči v svojih rokah.
