Nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na pričanju pred državnozborsko preiskovalno komisijo podrobno opisala aktivnosti ministrstva za zdravje na področju otroške srčne kirurgije in kardiologije. Kar dve uri in pol je pojasnjevala, da je bila edini cilj njenega »upravičenega vmešavanja« kakovostnejša in varnejša oskrba pacientov v skladu z mednarodnimi smernicami. Nekateri so ji namreč očitali, da so bile njene rešitve »skakanje v prazen bazen« in da so bile usmerjene v promocijo vlade Mira Cerarja. »Še vedno mi je zelo pomembno, da bi se ta program rešil, da bi se v Sloveniji končno sprevidelo, da gre za naše otroke, in da bi zmogli pozabiti na svoje vrtičke, ege, interese in monopole,« je dejala Milojka Kolar Celarc.

UKC ni zmogel

S tem problemom se je začela resneje ukvarjati leta 2015, še posebej avgusta tega leta, ko je dobila poročilo obsežnega nadzora, ki ga je opravila mednarodna komisija. Leto pozneje je zdravstveni svet na tej podlagi sprejel strategijo, po kateri bi se moral ljubljanski klinični center (UKC) povezati s partnersko institucijo, pripraviti akcijski načrt ter zagotovitvi vse pogoje za izvedbo nacionalnega programa. V drugi polovici leta 2017 so nato ugotovili, da klinični center sklepov ni izpolnil. Starši so bili takrat razburjeni zaradi podatkov o diagnozah in zdravljenju, ki so iz UKC uhajali v medije, do ministrice pa naj bi iz kliničnega centra prihajali nasprotujoči si podatki. Generalni direktor Andraž Kopač naj bi trdil, da težav ni, številni drugi pa, da je ravno obratno.

Danes je pred preiskovalno komisijo pričala tudi Marija Pfeiffer, ki je bila v Kopačevem času strokovna direktorica UKC. Zatrdila je, da so razmere začeli izboljševati, saj so uvedli koordinacijo različnih strok, ki jo je prevzel pediater intenzivist Gorazd Kalan. »Verjetno se je to nehalo, ker je Kalan videl, da vlak pelje v drugo smer,« je dejala nekdanja strokovna direktorica. Kalan je sicer v svojem pričanju septembra dejal, da je odšel, ker se vodstvo kliničnega centra ni bilo pripravljeno lotiti reševanja težav in zagotoviti varne obravnave pacientov.

Milojka Kolar Celarc je danes razložila, da je jeseni 2017 ugotovila, da reševanja težav ni mogoče prepustiti kliničnemu centru in da jih ne bi rešila niti nova enota, ki bi bila del UKC. Zato je vlada decembra 2017 sprejela sklep o ustanovitvi nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, samostojnega javnega zavoda, ki bi si z UKC delil prostore in kadre. »Na žalost je bila v realnih okoliščinah to edina možnost,« je nekdanja ministrica odgovorila predsednici komisije, poslanki Jelki Godec. Pojasnila je, da bi bila to pot do spoštovanja mednarodnih standardov, pridobivanja novih znanj ter vzpostavitve boljših odnosov med zdravniki. Rešitev so po njenem sprva navdušeno sprejeli tudi v UKC, katerega vodenje je v tistem času prevzel sedanji minister za zdravje Aleš Šabeder. »Takrat smo dobili dodatni zagon, vpeti smo bili od jutra do večera,« je odgovorila na vprašanje poslanca Levice Franca Trčka, ali se je ustanavljanja NIOSB lotila naivno, brez upoštevanja dejanskih interesov zdravnikov.

Šabeder se je premislil

V naslednjih mesecih se je po njenem sicer večkrat zgodilo, da v kliničnem centru niso izvedli dogovorjenih aktivnosti, vendar je vseeno verjela, da bo sklep vlade o ustanovitvi NIOSB uresničen – vse do 10. septembra 2018, ko je iz UKC prejela obvestilo o odločitvah, ki so dejansko onemogočile ustanovitev novega inštituta. Tri dni zatem se je zamenjala vlada.

Šabeder je v začetku oktobra preiskovalni komisiji povedal, da mu je NIOSB poslal nesprejemljiv seznam prostorov, opreme in kadrov, ki so jih želeli dobiti od UKC. Če bi zahtevo izpolnili, bi bila ogrožena življenja otrok, je dejal minister. Tej trditvi je Milojka Kolar Celarc odločno nasprotovala. Poudarila je, da je Šabeder še 22. avgusta 2018 podpiral NIOSB, o prostorskih in materialnih zahtevah nacionalnega inštituta pa je bil UKC obveščen že več mesecev prej. »Med 22. avgustom in 10. septembrom se na vsebinski ravni ni spremenilo popolnoma nič,« je dejala nekdanja ministrica in poudarila, da ne ve, zakaj so se v UKC premislili. Odločno je zanikala tudi trditve, da bi lahko bila zaradi ustanovitve NIOSB zdravstvena obravnava otrok v UKC slabša. Šabeder se sicer pred nekaj tedni ni spomnil, kako so si časovno sledili dogodki.