Na Gimnaziji Vič, kjer mladi nočejo biti le pasivni opazovalci dogajanja na področju okolja, so se v tem šolskem letu lotili dveh projektov. Soustvarjati želijo rešitve za odgovorno ravnanje z odpadno embalažo, zato bodo v sodelovanju s podjetjem Interseroh razvili mobilno aplikacijo, ki bo usmerjala k pravilnemu ločevanju smeti v gospodinjstvih. Mladi pa iščejo tudi rešitev za plastenko, pri kateri bodo pokrovčki iz čim bolj enakega materiala kot ostali del, kar je pomembno za reciklažo.
A to sta le dva od projektov na Gimnaziji Vič. »»Želimo si, da dijaki razumejo, da pri pouku pridobivajo temeljna znanja, na osnovi katerih lahko postanejo enakopravni sogovorniki v realnem življenju,« pravi ravnateljica Alenka Krapež, ki je vodja Gimnazije Vič že 12 let, na tej šoli pa je, prej kot učiteljica, zaposlena skupno 30 let. Med večjimi tehničnimi projekti, ki so v preteklih letih nastali na šoli, so tudi Palačinkar, stroj za peko palačink, Viška podmornica in Vič gre v vesolje.
»Dijakom poskušamo prisluhniti v tem, kar bi radi počeli,« pojasnjuje ravnateljica, ki je bila tudi sama nekoč dijakinja Gimnazije Vič, in poudarja, da je šola boljša in bolj odprta, če ob sodobnih usmeritvah spoštuje tudi svojo tradicijo.
Šola z veliko imeni
Današnja Gimnazija Vič je bila zgrajena za meščansko šolo, ki je bila ustanovljena leta 1929 in je deset let najprej delovala v stavbi sosedje osnovne šole. Skozi čas je šola spreminjala imena: I. državna mešana šola Josipa Jurčiča, IX. gimnazija Ljubljana Vič, VII. gimnazija Ljubljana Vič, Srednja šola za računalništvo Ljubljana, Srednja šola za računalništvo in naravoslovje Ljubljana ter končno Gimnazija Vič. »Na začetku je bila to primestna šola, okoli so bile njive, današnja Tržaška cesta pa je bila makadamska,« o preteklosti pripoveduje ravnateljica Krapež. V začetku 80. let, ko je tja hodila kot dijakinja, je gimnazija »slovela kot teksas šola«. Vendar pa »nikoli nisem imela občutka, da bi bila prikrajšana v kakršnem koli pogledu«.
Ko se je na takratni VII. gimnaziji v 60. letih kot učiteljica slovenščine zaposlila Vanda Dolžan, pravi, da so ji na ministrstvu rekli, da se je odločila za obrobno gimnazijo. A je takoj spoznala, »kako so na šoli krasni in znanja željni mladi ljudje, in prihod na Vič je bil zame življenjska priložnost, terna«, pripoveduje nekdanja učiteljica, ki se s svojimi prvi maturanti srečuje še danes. Marsikoga sicer ni več, bi pa letos praznovali 57. obletnico mature.
»Imeli smo krasne učitelje, gojili smo kulturo in humanistiko, se trudili za mlade in se imeli radi. Vič se je začel razcvetati in to, kar gimnazija doživlja danes, je bilo osnovno poslanstvo našega dela,« poudarja Vanda Dolžan. Slavistka, ki je bila koordinatorica dijaškega festivala ustvarjalnosti Podobe trenutkov, se spominja, kako so po predstavi, v kateri so nastopale tudi kokoši, dijaki te čez noč pozabili v SNG Drama Ljubljana, ki je dogodek gostila. Naslednje jutro je učiteljico prijazno poklical ravnatelj gledališča Polde Bibič, mladi so šli po živali in počistit za njimi, zabavno prigodo pripoveduje sogovornica.
Najbolj intenzivnoobdobje življenja
Dijak Gimnazije Vič pa je bil med letoma 1975 in 1979 tudi direktor tehnološkega podjetja Cosylab Mark Pleško. »Gimnazijska leta so bila gotovo najbolj intenzivno obdobje mojega življenja. Še zdaj se mi zdi, da se je večji del mojega življenja zgodil tam od prvega do četrtega letnika, medtem ko mi dandanes štiri leta minejo, kot bi trenil. Gimnazija je bila del mojega odraščanja, umeščanja v družbo in socialno življenje ter spoznavanja prijateljev za vse življenje. To je nekaj, česar človek ne pozabi, zato bom imel Gimnazijo Vič vedno v lepih spominih.«
Letošnjo 90. obletnico Gimnazije Vič bodo danes proslavili v Cankarjevem domu.
