Nemška kanclerka Angela Merkel je v soboto, 9. novembra, ob 30-letnici padca berlinskega zidu pozvala Evropo, naj brani svobodo in demokracijo. »Vrednote, na katerih temelji Evropa – svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic – niso nekaj samoumevnega in jih je vedno znova treba braniti,« je dejala v Kapelici sprave, ki je eno od spominskih mest iz časov železne zavese. »Berlinski zid pripada zgodovini in nas uči, da noben zid ni tako visok ali tako dolg, da ga ne bi bilo mogoče prečkati,« je še povedala Merklova, ki je do svojega 36. leta, razen prvih mesecev po rojstvu, živela v Vzhodni Nemčiji.
Ob kanclerki je bil predsednik Nemčije Frank-Walter Steinmeier, ki je tudi opozoril, da je demokracija v Evropi zdaj ogrožena: »Liberalni demokraciji zdaj mnogi nasprotujejo in jo postavljajo pod vprašaj.« Oba nemška voditelja so spremljali predsedniki Poljske, Madžarske, Češke in Slovaške, pri čemer sta prvi dve državi s svojo postopno demokratizacijo, ki je na primer na Poljskem z vsemi nazadovanji in stranpotmi trajala celo desetletje, vplivali na nepričakovan in nenaden padec berlinskega zidu, v drugih dveh pa je bila žametna revolucija posledica njegove zrušitve. Danes se oblastnikom v vseh štirih državah očita, da ne spoštujejo načel pravne države, ki so se jim kot akterjem revolucij pred 30 leti zdela tako sveta. Torej bi bile lahko besede kanclerke Merklove in predsednika Steinmeierja namenjene predvsem njim.
Zavezništva z ZDA dragocenost
Steinmeier je zvečer ob Brandenburških vratih, simbolu delitve Berlina in tudi delitve našega kontinenta, ki je nastala daljnega februarja 1945 na Jalti ob barantanju Stalina in Churchilla (Roosevelt je bil prisoten, a bolan), pozval ZDA k medsebojnemu spoštovanju. »Mi, Nemci, dolgujemo veliko Ameriki kot naši partnerki, s katero si izkazujemo medsebojno spoštovanje, kot partnerki v prizadevanju za demokracijo in svobodo ter proti nacionalnemu egoizmu. To si želimo tudi v prihodnosti.« Odnosi med Washingtonom in Berlinom so se poslabšali, odkar je v Beli hiši Donald Trump, ki ima geslo »Najprej ZDA«, in ki Merklovi ne more odpustiti zlasti tega, da je sprejela toliko migrantov, a tudi to, da premalo daje za vojsko oziroma za Nato. Ob tej pomembni obletnici so iz Bele hiše obljubili »nadaljnje sodelovanje z Nemčijo, eno najdragocenejših zaveznic«.
Na prvi pogled se lahko zdi, da v vzhodnih deželah EU, vključno z vzhodno Nemčijo, za praznovanje padca berlinskega zidu, simbola sovjetske prevlade, ni upravičenih razlogov. To pride do izraza še posebej, če se spomnimo velikega veselja ob njihovi demokratizaciji jeseni 1989. Vsekakor je prav v teh državah demokracija v krizi, nacionalizem se krepi, prav tako ksenofobija in druge vrste populizma.
Opešan spomin
Gotovo je to povezano z dejstvom, da so se socialne razlike po gospodarski krizi v letih 2008–2010, ki je sicer povsem zaobšla Poljsko, samo še povečale. Vendarle so revolucije leta 1989 konec političnega sistema, ki je bil na primer v 80. letih precej bliže totalitarizmu kot slovenski, ki tudi ni bil demokratičen. Sploh se je življenjski standard teh držav v zadnjih 30 letih bistveno izboljšal, trenutno pa v njih tudi ni brezposelnosti.
Če je na primer življenjski standard vzhodnim Nemcev leta 1989 dosegal povprečno samo 42 odstotkov zahodnonemškega, je danes že 75-odstoten. Krepitev skrajne desnice v nekdanji deželi diktatorja Ericha Honeckerja pa gre pripisati poleg velikemu številu migrantov tudi temu, da se vzhodni Nemci primerjajo z zahodnimi (ne pa s tem, kako so živeli do leta 1989) in se zato počutijo kot drugorazredni državljani. Poleg tega nimajo več povsem zagotovljenih delovnih mest in brezplačnega vrtca za otroka. Zanimivo vprašanje pa je tudi, ali bi zahodni Nemci leta 1990 privolili v združitev, če bi vedeli, da jih bo stala blizu 100 milijard evrov na leto in da bodo zaradi tega 15 let gospodarsko stagnirali in politično oslabeli.
