Žal se s to trditvijo avtorja ne morem strinjati predvsem zaradi tega, ker je ne argumentira z relevantnimi podatki, temveč navaja zgolj rast potrošniških kreditov in njihovo ročnost, kar pa ne zadošča za opis dejanskega stanja na področju potrošniških kreditov v Sloveniji.
Pa poglejmo nekaj podatkov, ki pokažejo dejansko stanje v primerjavi z državami EU in ki kažejo, da je zadolženost Slovencev v povprečju bistveno nižja od zadolženosti v drugih državah za leto 2015.
Krediti gospodinjstev v odstotkih od BDP: Slovenija 23, evroobmočje 52, Nemčija 62, Avstrija 45, Italija 37, Slovaška 32 itd. Slovenija je glede obsega kreditov gospodinjstev v primerjavi z drugimi državami evroobmočja na dnu te lestvice. Poleg tega imajo Slovenci v depozitih kar 40 odstotkov BDP, kar je eno najboljših razmerij med danimi krediti in depoziti v bankah.
Sedaj je na pragu zima in sezona ogrevanja, ko marsikateri upokojenec nima denarja, da bi si kupil drva, zato je vsako zimo najel kredit. Povprečna pokojnina znaša samo 650 evrov, večina upokojencev pa dobi precej manj. Prag za kreditno sposobnost je po odloku Banke Slovenije 674 evrov, to pomeni, da je večina upokojencev kreditno nesposobnih in da lahko kar zmrzujejo. Ti isti upokojenci so bili še kako kreditno sposobni, ko je država na njih prenesla breme sanacije bančne luknje. Za bančno luknjo pa nikakor niso bili krivi potrošniški krediti, temveč krediti podjetniškega sektorja.
Če sklenem, je ta ukrep Banke Slovenije prenagljen in strokovno neutemeljen. Sicer nisem pristaš teorij zarote, vendar v tem primeru vse kaže, da gre za neki scenarij, kako destabilizirati rast in razvoj Slovenije.
Gorazd Cuznar, Črnomelj
