Znižanje upokojitvene dobe za sodnike s 67 na 65 za moške in 60 let za ženske, ki ga je leta 2017 uveljavil poljski parlament s poslansko večino desničarske stranke Zakon in pravičnost (PiS), je predstavljalo kršitev evropskega pravnega reda. To je takoj po sprejetih zakonskih spremembah navkljub poljskemu zagotavljanju, da gre za pozitivno diskriminacijo žensk pri upokojevanju, zatrjevala evropska komisija, ki jo je dodatno zmotila tudi določba, da o možnem podaljšanju opravljanja sodne funkcije odloča kar minister za pravosodje. Komisija se je v sporu z varšavsko pravosodno reformo obrnila na sodišče EU, ki ji je včeraj pritrdilo, čeprav vsaj v navedenem primeru razsodba ne bo imela dejanskega učinka, saj so poljski poslanci medtem upokojitveno starost sodnikov že izenačili na 65 let.
Poljsko zunanje ministrstvo je zato v svojem kratkem odzivu na razsodbo zgolj ponovilo, da je bil zakon spremenjen. Ker se »nanaša na zastarel položaj«, bi bilo po njegovem mnenju prav, da bi evropska komisija od tožbe odstopila. Evropska komisija je po drugi strani sodbo komentirala kot podporo neodvisnosti sodstva na Poljskem in širše ter preprečevanju spolne diskriminacije. Ob letošnji junijski sodbi istega sodišča, ki je dalo prav komisiji v zvezi z vrhovnimi sodniki, ki jim je grozilo prisilno upokojevanje z znižanjem upokojitvene dobe s 70 na 65 let, pa pričakuje, da se bo v njen prid razpletel tudi najnovejši spor iz obsežnega paketa poljske pravosodne reforme, ki z uvedbo disciplinskih preiskav proti sodnikom splošnih sodišč tudi načenja neodvisnost sodstva in s tem pravni red EU.
Poljska vladajoča stranka pravosodno reformo utemeljuje z bojem proti korupciji in zamenjavo sodnikov, katerih kariere segajo nazaj v komunistične čase, tudi objektivni kritiki pa pravijo, da gre pri njej predvsem za imenovanja njej lojalnih sodnikov. To se je še posebej izkazalo pri znižanju upokojitvene starosti sodnikov vrhovnega sodišča, ko bi se moralo zaradi tega posloviti 27 od 72 sodnikov.
Grožnje neodvisnosti sodstva
Če omenjeni sodbi nimata več dejanskega učinka zaradi že spremenjene sporne poljske zakonodaje, pa naj bi bilo drugače že konec tega meseca, ko je napovedana razsodba glede lani spremenjenega poljskega sistema imenovanja sodnikov. Te še vedno izbira nacionalni sodni svet, ki naj bi bil varuh neodvisnosti pravosodne veje oblasti in katerega člani so večinoma iz sodniških vrst. Od lani je izbira sodnega sveta v rokah spodnjega doma parlamenta, ki ga tudi po letošnjih volitvah nadzoruje PiS, posledično pa je bil poljski nacionalni sodni svet septembra lani začasno suspendiran iz združenja evropskih sodnih svetov (ENCJ) zaradi izgube politične neodvisnosti. Ob omenjenem postopku zaradi nove disciplinske ureditve za poljske sodnike, ki ga je pred sodiščem EU evropska komisija sprožila aprila letos, pa bo slika poljskih kršitev evropskega pravnega reda še bolj zaokrožena. Nova disciplinska ureditev namreč ne zagotavlja, da v disciplinskih postopkih proti sodnikom splošnih sodišč na prvi stopnji odloča z zakonom ustanovljeno sodišče, ampak pooblašča predsednika disciplinskega senata, da s skoraj absolutno diskrecijsko pravico odloči, da zadevo proti sodniku splošnega sodišča obravnava disciplinsko sodišče prve stopnje. Nova ureditev tudi ne zagotavlja več, da se zadeve obravnavajo v razumnem roku, vpliva pa tudi na pravico sodnikov splošnih sodišč do obrambe. Dejansko sodniki niso zaščiteni pred političnim nadzorom, zato je kršena neodvisnost sodstva.
