Tako kot v mnogih slovenskih mestih so taksisti neizbežno potrebni tudi v Celju. Čeprav je pred slabim letom dni začel po mestu voziti celebus in se tudi Celje kot ena zadnjih mestnih občin končno lahko pohvali, da ima vzpostavljen javni potniški promet, pa, zanimivo, taksistom, tako vsaj pravijo, promet ni pretirano upadel. Še vedno imajo svoje stalne stranke, ki jih pokličejo vnaprej, ali pa taksisti sami čakajo na uporabnike na nekaterih točkah v mestu, kjer se ljudje zadržujejo najpogosteje. Med temi je najzanimivejša železniška postaja, saj se mnogi v Celje pripeljejo z vlakom in nato potrebujejo prevoz s taksijem v bolj oddaljene mestne četrti ali do trgovskih centrov. Tudi zato taksisti na svoje morebitne stranke najpogosteje čakajo tik ob železniški postaji, od koder pa jih mestni redarji vztrajno preganjajo in jim zaračunavajo tudi kazni. A se kaj dosti zanje, se zdi, ne zmenijo, saj je prav ob železniški postaji taksistov največ.

Dodatna težava je, ker Mestna občina Celje vse bolj krči površine, namenjene parkiranju, zato imajo tudi taksisti z iskanjem parkirnih mest vse več težav. Tudi zato je občina v zadnjem času v starem mestnem jedru, natančneje v Cankarjevi ulici, označila nekaj novih parkirnih mest za taksiste. »S Slovenskimi železnicami pa glede umestitve parkirnih mest še potekajo dogovori,« pravi Alja Tihle iz službe za odnose z javnostmi na celjski občini. »V skladu z dogovorom s predstavnikoma celjskih taksi služb smo označili 15 novih parkirišč v Ulici bratov Vošnjakov, ob rokometni dvorani Zlatorog, na Slomškovem trgu, v Stanetovi in Cankarjevi ulici ter ob glavni avtobusni postaji,« še pove Tihletova.

Večina ljudi taksiste pokliče po telefonu

Kot pravijo taksisti, imajo med tednom vedno dovolj dela, slabši so konci tedna. Takrat je še največ dela ponoči. Nekateri pa se spremembam prilagajajo tudi tako, da se preusmerjajo v drugačne tipe prevozov. Eden takšnih je dolgoletni taksist Viki Ašič mlajši, ki je poznan tudi kot glasbenik. Taksi je v Celju vozil že njegov oče, prav tako glasbenik, tako da je to delo ostalo v rodu. »Nova taksi postajališča v Cankarjevi ulici res niso tako priročna in primerna kot v samem središču, a dejstvo je, da se ožje mestno jedro vse bolj zapira za promet, posledično pa se umikajo tudi obstoječa taksi postajališča. A saj se ljudje hitro navadijo na spremembe in prepričan sem, da se bodo tudi na nove lokacije,« pravi Ašič. Kot dodaja, je Cankarjeva ulica še vedno primerna lokacija, saj so blizu lekarna, tržnica, avtobusna in železniška postaja. »Res pa je, da se je sistem taksi služb zadnje desetletje spremenil, večina prevozov se opravi z neposrednimi telefonskimi klici, zato ta primarni pomen taksi postajališč ni več pomemben. Uporabljajo ga povečini le še naključni ali tisti potniki, ki končujejo mestne opravke,« razmišlja Ašič.

Največja težava je železniška postaja, kjer taksisti trenutno parkirajo na črno, s tem kršijo pravila, posledično pa prejemajo kazni. »Koliko se jim to obrestuje, ne vem. Sam sicer nad spremembami nisem obupal, a ko sem opazil, da je vse več nelojalne konkurence, da pada kakovost prevozov in je tudi primerne kulture vse manj, sem se preusmeril v tako imenovane VIP-prevoze turistov in menedžerjev, ki potrebujejo transferje do letališč in drugih destinacij,« pravi Viki Ašič, ki svoje stranke prevaža v mercedesu, medtem ko večina taksistov v Celju uporablja za prevoze avtomobile srednjega in celo nižjega srednjega cenovnega razreda.

Koliko taksistov sploh ponuja usluge v knežjem mestu, ne ve nihče, saj zakon omogoča, da vsak pride po stranko kamor koli in jo kamor koli tudi odpelje, zato so tudi lokalne meje vse bolj zabrisane.