Predsednik vlade si je za premislek vzel tri tedne časa. Veliko, a očitno še vedno premalo, kajti njegov odziv na napoved Banke Slovenije, da bo s 1. novembrom uvedla omejitve za potrošniške kredite, se po vsebini in tonu bolj kot sporočilo za javnost predsednika vlade bere kot pismo togotnega bralca, eh, državljana Marjana Šarca. Ali si pristojni na Banki Slovenije želijo novo recesijo, si želijo, da se ljudem življenjski standard še bolj zniža, se sprašuje najbrž o retorični uničevalnosti teh vprašanj prepričan državljan Šarec, ki meni, da bi morali biti »pri pripravi ukrepov bolj človeški in realni«, ukrepi pripravljeni »veliko bolj domišljeno in ob upoštevanju vseh dejavnikov in deležnikov in nikakor ne enostransko«, »pretirano omejevalno (...), brez strokovne razprave in brez iskanja prave rešitve«, češ »najlažje je omejiti dostop do kreditov in se izgovarjati na finančno stabilnost«, pri čemer »se vidi, da zaposleni na Banki Slovenije nimajo stika z realnostjo in z ljudmi«.
Ne gre za to, da bi tukaj hoteli kakor koli braniti omenjene ukrepe Banke Slovenije, ki so po treh tednih tako raztogotili Šarca. Nasprotno – in kot je bilo na tem ...
Tako »enostavno, z minimalno dokumentacijo in enim obiskom banke« kot doslej po prvem novembru najbrž ne bo več mogoče dobiti potrošniškega posojila...
