Predstavniški dom je dokument potrdil s 405 glasovi za in 11 proti. Podobne resolucije so bile na mizah kongresnikov že v preteklosti, a nikoli niso dobile dovolj podpore.

Kongresniki so v torek Turčiji ob njenem nacionalnem prazniku zadali dvojni udarec, saj so poleg resolucije o armenskem genocidu potrdili tudi predlog zakona o sankcijah proti Ankari zaradi ofenzive proti Kurdom na severu Sirije, ki jo je sicer omogočil ameriški predsednik Donald Trump z umikom ameriških sil s tega območja.

Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi je dejala, da je počaščena, da lahko skupaj s kolegi obeleži spomin na »eno največjih grozodejstev 20. stoletja: sistematičen pomor več kot 1,5 milijona armenskih moških, žensk in otrok v Otomanskem cesarstvu«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Armenci trdijo, da je bilo množično pobijanje pripadnikov njihovega naroda v letih 1915-1917 genocid, kar priznava okoli 30 držav. Turčija ostro zavrača obtožbe o genocidu in vztraja, da so med prvo svetovno vojno umirali tako Armenci kot Turki. Uradna Ankara se je takoj odzvala na resolucijo predstavniškega doma in jo označila za »političen korak brez pomena«. Pri tem je opozorila, da ogroža odnose med državama v izjemno krhkih časih za mednarodno in regionalno varnost.

Turško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so zaradi "resolucije, ki nima nobene zgodovinske ali pravne podlage," in zakona o sankcijah na pogovor poklicali ameriškega veleposlanika v Ankari Davida Satterfielda.

Odzval se je tudi turški predsednik Recep Tayyip Erodgan, ki je ameriško resolucijo označil za nepomembno in najhujšo žalitev turškega naroda. »S tega mesta nagovarjam ameriško javno mnenje in celoten svet: Ta korak, ki je bil sprejet, je nepomemben in ga ne priznavamo,« je v govoru dejal Erdogan. »V naši veri je genocid prepovedan. Tovrstna obtožba je najhujša žalitev za naše ljudi,« je še dejal turški predsednik. Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu pa je menil, da je resolucija predstavniškega doma maščevanje za turško posredovanje v Siriji.

Armenski premier Nikol Pašinjan je po drugi strani pozdravil gesto ameriških kongresnikov in jo označil za pogumen korak v smeri resnice in zgodovinske pravice, ki nudi zadoščenje milijonom potomcem preživelih armenskega genocida.