12,6 odstotka razpoložljivega dohodka so lani po podatkih državnega statističnega urada privarčevala slovenska gospodinjstva. To je več, kot so v povprečju privarčevala gospodinjstva držav članic EU (10 odstotkov) in držav v evrskem območju (12,4 odstotka).
6. mesto na lestvici stopnje varčevanja evropskih gospodinjstev je Slovenija zasedla skupaj z Norveško. To pomeni, da so bila slovenska in norveška gospodinjstva lani šesta najvarčnejša v Evropi. Najvišjo stopnjo bruto varčevanja je po podatkih Eurostata dosegla Nemčija, sledile pa so ji Švedska, Nizozemska, Francija in Avstrija.
47,7 odstotka vseh svojih finančnih sredstev so imela slovenska gospodinjstva naloženih v obliki gotovine in vlog. Slovenska gospodinjstva se sicer kljub nizkim obrestnim meram na depozite še vedno v največjem deležu odločajo za varčevanje v vlogah pri bankah. Se je pa delež teh vlog zmanjšal tako v celotni strukturi finančnih sredstev kot v strukturi vlog in gotovine. Zmanjšal se je tudi delež varčevanj v obliki zavarovanj ter pokojninskih shem.
30,2 odstotka vseh finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev so v 2018 predstavljale delnice in drug lastniški kapital, kar je 3,3 odstotne točke več kot v letu 2017. Poleg delnic se je povečal tudi delež varčevanja v obliki drugih vrednostnih papirjev ter delež posojil.
6,5 odstotka več posojil kot leta 2017 so imeli slovenski potrošniki sklenjenih v letu 2018.
1,3 odstotka več potrošniških posojil so imeli slovenski potrošniki lani kot leto prej. Potrošniška posojila so tudi sicer v zadnjih dveh letih rasla bistveno hitreje kot stanovanjska in druga posojila.
