Ko se je Primož Velikonja, danes vodja reševalne službe v kočevskem zdravstvenem domu in pomočnik direktorice, leta 2006 iz Ljubljane vrnil v rodno Kočevje, je takoj spoznal, da se v pogojih, kakršni so bili takrat za ekipe nujne medicinske pomoči, ne da normalno delati. Nedolgo zatem je imel v glavi že razdelano vizijo nove urgence. Po številnih zapletih, tudi med triletno gradnjo, so dobro leto po predvidenem zaključku del včeraj v novozgrajenem prizidku zdravstvenega doma končno odprli pomembno pridobitev za kočevsko zdravstvo in občane. Celotno naložbo, vredno 2,1 milijona evrov, je pokrila občina Kočevje.
Do najbližje bolnišnice več kot sto kilometrov
»Pred trinajstimi leti je delo potekalo tako, da smo v istem prostoru izvajali tako najzahtevnejše intervencije kot odstranjevanje klopa. Kisikovo jeklenko smo po aplikaciji kisika prenašali od enega bolnika do drugega. V primeru večje nesreče so bolniki ležali kar na hodniku, za njihovo zasebnost pa je bilo nemogoče poskrbeti,« se spominja Velikonja. Osnovna izhodišča so bila dovolj veliki prostori, vhod za bolnike, ki pridejo na urgenco sami, ločen od vhoda za reševalna vozila, sodoben in primerno opremljen prostor za reanimacijo, opazovalnica ter razširjen laboratorij, dostopen 24 ur na dan.
Kočevski zdravstveni dom pokriva območje občin Kočevje, Kostel in Osilnica s 17.000 prebivalci oziroma 650 kvadratnih kilometrov enega najredkeje poseljenih območij v državi. Od najbolj oddaljenih točk, denimo iz Osilnice, je do najbližje bolnišnice v Ljubljani ali Novem mestu kar 110 kilometrov. Kot dodaja direktorica zdravstvenega doma Polona Vidič Hudobivnik, nova urgenca omogoča bistveno boljše pogoje dela, boljšo oskrbo za življenjsko ogrožujoča stanja, sodoben reanimacijski prostor, sobo za opazovanje treh bolnikov hkrati, dva kirurška prostora, prostore za ambulantno obravnavo. Objekt ima tudi neprebojna stekla. Kot dodaja kočevski župan Vladimir Prebilič, so jih namreč izkušnje iz preteklih let naučile, da morajo zagotoviti tudi varnost urgentne službe.
Naslednji korak: kadrovske okrepitve
Po besedah Vidič-Hudobivnikove bodo lahko v novih prostorih izvajali tudi storitve, ki jih doslej niso mogli in so morali paciente napotiti v bolnišnico. »Seveda pa imamo še kar nekaj želja oziroma potreb. Naš prvi cilj je kadrovska okrepitev. Prav ta mesec smo pričeli s konkretnim ločevanjem splošne službe od nujne medicinske pomoči. Želimo si, da bi bila ekipa nujne medicinske pomoči v popolni zasedbi na voljo ves čas,« pravi direktorica. To pomeni, da bi v primeru, ko gre ekipa na intervencijo, na urgenci ostala večja zasedba. Tako bi potrebovali vsaj še dva do tri urgentne zdravnike, ki jih že iščejo z razpisom, ter še nekaj diplomiranih medicinskih sester, ki bi bile ves čas na voljo za triažo v centru. Kot dodaja Prebilič, si želijo, da se iz nove urgence razvije satelitski urgentni center, ki ga v regiji krvavo potrebujejo. Hkrati ga želijo nadgraditi s hemodializnim centrom in drugimi ambulantami, ki jih danes še nimajo.
