Allyson Felix ima poleg 13 zlatih kolajn na svetovnih prvenstvih še šest olimpijskih zlatih odličij, rekord Usaina Bolta pa je podrla kot del ameriške ekipe v mešani štafeti 4 × 400 metrov, ki bo prihodnje leto prvič tudi olimpijska disciplina. Allyson Felix je medalji pritekla zgolj deset mesecev po rojstvu hčerke, kljub temu pa morda atletinja bolj kot s tem, da niza zlata odličja kot za stavo, navdušuje s svojim aktivizmom.

Allyson Felix je novembra lani, torej pred manj kot enim letom, rodila hčerko Camryn. Čeprav je lani manj trenirala in manj nastopala, je letos dokazala, da njena forma zaradi poroda ni upadla, kljub temu pa to ni prepričalo njenega glavnega sponzorja, proizvajalca športne opreme Nike, kjer so po sedmih letih sponzorstva njeno pogodbo zaradi nosečnosti prekinili. Namesto da bi o tem molčala, se je Allyson Felix podala v boj.

Nosečnost kot poljub smrti

Atletinja je maja letos v kolumni v New York Timesu predstavila situacijo, ki se je v podobnih okoliščinah zgodila tudi tekačicama Alysii Montano in Kari Goucher. Felixova je zapisala, da atletinje z nosečnostjo tvegajo manjša plačila ali pa kar prekinitev sponzorstva, kar je samo še eden od dokazov, da športna industrija deluje po pravilih, ki so bila napisana za moške. »Nosečnost je poljub smrti,« je zapisala in dodala, da je kljub temu, da je morala roditi po 31 tednih zaradi hude preeklampsije, ki je ogrožala tako njeno kot življenje otroka, čutila, da je njena dolžnost, da še naprej teče.

Pri podjetju Nike so namreč Allyson Felix ponudili 70 odstotkov nižji znesek za čas, ko ne tekmuje, s čimer so jo hoteli prisiliti v to, da se čim prej vrne na največja tekmovanja. Felixova je to sprva sprejela, vendar pa je želela, da ne bi bila še dodatno kaznovana v primeru, da bodo njeni rezultati zaradi poroda sprva slabši. Pri Nikeju so to zahtevo zavrnili, čeprav je bila Felixova ena njihovih najvidnejših atletinj. Sponzorstvo se je izteklo, kar pa pri podjetju zagotovo obžalujejo, saj je Felixova tudi po porodu še naprej podirala rekorde. Po zgolj osmih mesecih se je že vrnila na tekaško stezo in dosegla šesto mesto v teku na 400 metrov na ameriškem prvenstvu v Des Moinesu v Iowi, zdaj pa je v Dohi postala še najboljša atletinja vseh časov.

Nike in porodniški dopust

Avgusta so zaradi Felixove pri Nikeju spremenili pogoje za športnice in zapisali, da atletinjam v primeru, da zanosijo, 18 mesecev, začenši osem mesecev pred rokom poroda, ne bodo smeli prekiniti pogodbe. To je bila za Allyson Felix seveda zmaga, saj je s tem dosegla, da Nike svojim športnicam zagotavlja porodniški dopust ter da jih ne bo več kaznoval za nosečnost. A sama je pogodbo z Nikejem prekinila in podpisala pogodbo z Gapom ter postala prva atletinja, ki jo sponzorira to podjetje.

Po zapletih z Nikejem pa je športnica opozorila na širši problem porodniškega dopusta v ZDA. »Zaščita med porodniškim dopustom ne sme veljati samo za olimpijke, ampak si jo zaslužijo vse zaposlene ženske v ZDA. Ne smemo se zanašati na podjetja, da bodo ravnala pravilno,« je zapisala. Zaposlene ženske v ZDA praktično nimajo zaščite v času nosečnosti in v prvih mesecih po rojstvu, zato se jih večina vrne na delovno mesto zgolj nekaj mesecev po porodu.

Rojevanje pod pogoji

V ZDA ne poznajo plačanega porodniškega dopusta, le 60 odstotkov žensk pa lahko zaprosi za 12 tednov neplačane odsotnosti z dela, in sicer samo tiste, ki delajo v podjetjih z več kot 50 zaposlenimi. ZDA so edina razvita država, ki nima na zvezni ravni urejenega plačanega porodniškega dopusta. Allyson Felix je zato svoj aktivizem nadaljevala pred odborom ameriškega kongresa, kjer je opozorila tudi na problem višje umrljivosti temnopoltih žensk med porodom. V ZDA so temnopolte ženske namreč v štirikrat večji nevarnosti, da bodo med porodom umrle, dvakrat večja nevarnost pa obstaja, da bo med porodom prišlo do zdravstvenih zapletov.

O nosečnosti se v svetu športa praviloma ne govori, atletinje svojo nosečnost razkrijejo šele, ko se dogovorijo za podrobnosti glede sponzorskih pogodb, tišina pa je tako prevladujoča, da po besedah Felixove postane samoumevna. Ko je sama zanosila, si je zaželela, da bi bilo pri njej drugače, kar ji je tudi uspelo, pri čemer upa, da bodo športnice nekoč lahko sprejemale odločitve na podlagi tega, kar ustreza njim, ne pa njihovim sponzorjem.