Kdo je kriv? Seveda v prvi vrsti tisti varnostniki, ki možgane nadomeščajo z mišicami. Robavs, ki je gosta zmerjal z Židom, zanesljivo še v življenju ni videl Juda, tako kot na zemljevidu ne bi našel ne Izraela ne Chemnitza, kjer je trenutno največ »njegovih«, ki pa bi ga, Slovana, imeli le za »žida«. Seveda ga je nekdo krasno naplahtal, ko mu je podtaknil sovraštvo kot rešitev vseh njegovih težav, in seveda si je s tem življenje do konca zagonil še sam, ko je postal vojščak slaboumnih idej.

A pravo vprašanje je: kaj misli direktor varnostne službe Obeliks Robert Berčan? Ali meni, da temnopolti, Židje itn. nimajo vstopa v slovenske klube? Ne zanimajo nas floskule o »promociji pozitivnih, demokratičnih in humanističnih idej«, saj je po prvih informacijah, da naj bi antisemitskega varnostnika odpustili (in zakaj samo njega, v zatiranju jih je sodelovalo več, in tudi predstavnik K4 ni ukrepal?), to zanikal in podal »shootersko« pojasnilo: tudi tu je varnostnike za posredovanje prosil »neki gost«, ki naj bi ga ta domnevni Žid žalil. Varnostniki torej razsojajo o osebnih prepirih med gosti? Si tudi v Cirkusu gostje želijo, da varnostniki obračunavajo z gosti? In ali varnostniki ustrežejo le rasističnim in antisemitskim gostom? Kar pomeni, da je torej Obeliks v resnici bedni ksenofobni Rimljan? Zanima nas torej: ali varnostniki to počno v tihem dogovoru s svojim šefom in bi morala torej kakšna služba malo pokukati v njegovo delovanje (rasizem je kaznivo dejanje), ali pa je lastnik nemočen in varnostniki ravnajo na svojo radikalnodesničarsko roko, torej bi morala spet kakšna služba malo pokukati v njihovo delovanje?

Varnostniki so namreč potrebni le za zaščito ljudi in premoženja. V prvi vrsti ljudi, tem morajo pomagati, če so napadeni, ne pa, če jim kak gost ni všeč ali če se s kom skregajo. Tudi če varnostniki posredujejo v pretepu, morajo uporabiti kar najmanjšo silo in največjo profesionalnost. Varnostnik ni ideološki razsodnik, njegova avtoriteta, ki mu jo dajeta poklic in uniforma, je obvladanost, ne pa osebni bes in primitivizem. In da ne bo kdo rekel, da delamo iz muhe slona, ni odveč spomniti: v tej državi smo že doživeli, da sta na ulici pred diskoteko varnostnika ubila mladeniča, in smo že doživeli, da so nevesten lastnik in neprofesionalni varnostniki kluba povzročili smrt treh deklet. Takšnega »dosežka« policija, ki se ji pogosto očita prekoračitev sile, nima, ker je ustrezno nadzirana. Ali ni že čas, da dobijo resnejši nadzor tudi varnostne službe, zasebne firme s pooblastili uporabe sile, ki delajo za zasebne firme z izjemnimi dobički? Resen nadzor primernosti, usposobljenosti, ravnanja? Da tolikšen delež ljubljanske mladine trpno, brez prijav, prenaša njihovo nasilnost, je preprosto nedopustno.

In seveda se je treba vprašati tudi o lastniku klubov, o družbi Gast Ent. oziroma njenem direktorju Alešu Prestorju. Ta je lastnik Cirkusa, ČinČina, Slovenske hiše, Centralne postaje, Cantine Mexicane itn., v najemu ima K4, takšna koncentracija pa gotovo ni dobra ne z vidika cenovne konkurenčnosti ne raznorodnosti ponudbe, predvsem pa ne varnosti obiskovalcev – vse namreč »varuje« pobesneli Obeliks. Prestor bi, kot je slišati, zdaj rad kupil kar celotno zgradbo na Kersnikovi 4, ki mu jo kani prodati ŠOU, tako bi imel v lasti še klub K4, zgoraj pa bi naredil hostel. Kar je vsekakor ena bolj ciničnih ljubljanskih nepremičninskih zgodb v javni lasti: Kersnikova 4 je bila do 80. let dijaški dom, po izpraznitvi je samevala, nekaj zagnanim alternativcem pa je tedanjega ljubljanskega načelnika uspelo prepričati, da so jo namenili različnim kulturnim društvom in skupinam. Prav ti so v kleti takrat vzpostavili K4 kot prvi pravi alternativni klub zunaj študentskega naselja. Po osamosvojitvi je zgradbo »podedovala« ŠOU, z njeno prodajo pa se obeta še ena gnila privatizacijska zgodba Študentske organizacije, še en v nebo vpijoč primer nenadzorovanega kšeftanja, prodaj in ponikanja javnega denarja. In ker Ljubljana krvavo potrebuje dijaške in študentske sobe – ona bi morala prednostno odkupiti zgradbo in jo vrniti njenemu prvotnemu namenu, ne pa še enemu čebelnjaku za množični turizem.

No, ob vsem tem delu gospod Prestor pač ne more vedeti, kaj počne vrli Obeliks, ki ga varuje. Vse, kar je imel povedati ob antisemitskem izpadu na facebooku, je, da mu ni vseeno in je »vedno na tapeti«. No, nas zanimajo tisti pod škornjem.