Leta 2100 naj bi bila po zadnjih projekcijah Eurostata tako skoraj tretjina prebivalcev Slovenije starejših, torej starih 65 let ali več. Delež otrok, to je delež prebivalcev, mlajših od 15 let, se bo v naslednjih nekaj letih malenkostno poviševal, nato pa bo začel upadati in bo dosegel minimum okoli leta 2037, ko bo v tej starostni skupini le še 12,9 odstotka prebivalcev, do leta 2060 pa se bo delež mladih stabiliziral pri slabih 14 odstotkih. Spremembe v strukturi prebivalcev bodo imele največje posledice za pokojninski in zdravstveni sistem, saj bo, kot je razvidno iz pričujočih grafov, potencialno delovno aktivnega prebivalstva, starega od 15 do 65 let, vedno manj, to pa bo moralo vzdrževati vedno večji delež starejšega prebivalstva.
Izdatki za javne pokojnine bodo naraščali
Navedeno je še posebej skrb vzbujajoče ob trenutno predlaganih spremembah pokojninske zakonodaje, ki bi s povišanjem odmerjenega odstotka lahko še povečale prihodnje izdatke za javne pokojnine, ki bodo že tako ali tako narasli zaradi velikih sprememb v starostni strukturi prebivalstva.
Tudi projekcije evropske komisije za obdobje od leta 2016 do leta 2070 kažejo, da bi se ob osnovnem scenariju izdatki za staranje v Sloveniji, ki vključujejo izdatke za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, povečali z 21,9 odstotka na 28,3 odstotka BDP oziroma za 6,4 odstotka. Bolj kot v Sloveniji se vsi izdatki povečajo le na Malti in v Luksemburgu. Ob tem se poraja legitimno vprašanje, iz katerih virov bomo pokrili povišanje izdatkov oziroma katerim sistemom bomo znižali izdatke, da bomo lahko financirali vedno večje odhodke na tem področju.
Samo izdatki za pokojnine bodo leta 2070 dosegli skoraj 15 odstotkov BDP, kar nas uvršča takoj za Belgijo in Luksemburg. Prav tako je Slovenija med državami z največjim povečanjem izdatkov. Evropska komisija v svojih zadnjih priporočilih še posebej opozarja Slovenijo na dolgoročna tveganja za stabilnost javnih financ prav zaradi povečanja izdatkov za pokojnine in zdravstvo, ki bodo za nas še posebej pereči, saj se slovensko prebivalstvo stara hitreje kot prebivalstvo večine drugih držav članic. Po projekcijah ameriškega biroja Cenzus bo Slovenija leta 2050 po deležu starejših peta država na svetu, prva v Evropi.
Komisija v zadnjih priporočilih še opominja Slovenijo, da mora za vzdržnost javnih financ sprejeti in izvesti reforme v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, ki bodo zagotavljale kakovost in dostopnost. Prav tako mora zagotoviti dolgoročno vzdržen in ustrezen pokojninski sistem, med drugim tudi s prilagajanjem zakonsko določene upokojitvene starosti, omejevanjem zgodnjega upokojevanja in pospešenim razvojem drugega pokojninskega stebra. Slovenija ima rezerve tudi pri delovni aktivnosti starejših prebivalcev, kjer je zdaj na samem repu držav članic. Napovedane spremembe pokojninske zakonodaje sicer naslavljajo nekatera področja, po drugi strani pa s povečevanjem odmernega odstotka za javne pokojnine ponovno povišujejo izdatke.
Svetovno prebivalstvo se bo povečevalo
Svetovno prebivalstvo naj bi se v prihodnje še naprej povečevalo in doseglo osem milijard leta 2023, mejo desetih milijard pa naj bi doseglo leta 2056. Rast prebivalstva ni enakomerna, saj se najhitreje povečuje število prebivalcev Afrike, v Evropi pa se povečuje zelo počasi, saj več prebivalcev umre, kot se jih rodi. Skupni prirast je pozitiven le zaradi priseljevanja. V vsem razvitem svetu se bo staranje prebivalstva, kot že omenjeno, nadaljevalo zaradi nižje rodnosti in daljše življenjske dobe. Vrednost indeksa staranja v svetovnem merilu je trenutno 36. To pomeni, da na vsakih 100 otrok, mlajših od 15 let, živi približno 36 oseb, starejših od 64 let, leta 2056 pa naj bi svetovna vrednost indeksa staranja znašala že skoraj 84, pri čemer so velike geografske razlike – število otrok bo na primer občutneje presegalo število starejših le v Afriki, medtem ko bo v razvitih državah obratna situacija.
Slovencev bo vedno manj
Po zadnjih projekcijah Eurostata naj bi imela Slovenija leta 2100 manj kot 1.800.000 prebivalcev. Prebivalstvo naj bi se do približno leta 2023 povečevalo, nato pa naj bi začelo padati vse do leta 2100, ko naj bi imela Slovenija le še 1.796.000 prebivalcev, kar je 13 odstotkov manj kot leta 2018. Stopnja rodnosti v Sloveniji naj bi se v prihodnje enakomerno dvigala in leta 2100 dosegla vrednost 1,77 – danes znaša 1,57. Živeli bomo tudi vedno dlje, saj naj bi pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za dečke, rojene v Sloveniji leta 2100, znašalo 89 let, za deklice pa skoraj 93 let. Za primerjavo: pričakovano trajanje življenja ob rojstvu za dečke trenutno znaša 78,6 leta, za deklice pa 84,4 leta. Tako se lahko v prihodnje tako kot v drugih razvitih državah nadejamo nadaljevanja povečevanja pričakovane življenjske dobe, glavni izziv pa ostaja, kako ob vedno nižjih javnih pokojninah zagotoviti zaposlenim dostojne prihodke v pokoju.
