O nemiru in polemiki glede Blejskega jezera

Če javno podvomim o pravilnosti strokovnih argumentov ali trditev nekega avtorja, smatram, da sem dolžan te očitke z ustreznimi protiargumenti tudi utemeljiti ter dokazati. V primeru, da tega moje strokovno znanje ne dopušča, je torej molk znatno boljša alternativa. Nikoli pa ne skušam manjkajočega utemeljevanja ter dokazovanja z »domačo nalogo« prevaliti na avtorja trditev.

Pisma bralcev niso strokovni članki. Zatorej ti prispevki, tako po vsebini kakor tudi po dolžini, ne dopuščajo suhoparnih in za večino bralcev nerazumljivih ali nezanimivih strokovnih dokazov ter izračunov. Na željo g. Brenceta pa bom vseeno skušal ponovno ter natančneje razložiti možnost preverbe mojih trditev.

Vsaka komunalna čistilna naprava je tovarna blata. Iz transportnega sredstva (vode) se namreč tam izločijo in ustrezno obdelajo vse dotočne sestavine. Iz dnevnika obratovanja čistilne naprave lahko razberemo letne količine pridelanega blata, ki ga (mimogrede, na našo škodo in v posmeh pri sosedih) pridno ter redno odvažate v Avstrijo. Na podlagi tako ugotovljene letne količine lahko torej dokaj natančno izračunamo dejanski delež udeležencev, ki so prispevali in »dobavili« sestavine tega vsakoletnega končnega izdelka.

Obratno pa lahko na podlagi vsote znanih in ocenjenih števil prebivalcev, hotelskih in privatnih nočitev, sedežev v gostiščih, greznic, kakor tudi količin snovi, izpranih iz zraka ter prometnih površin itd., računsko ugotovimo celotni možni obseg »dobave« in s tem pričakovano celotno možno letno količino končnega izdelka.

Oba rezultata (dejansko na čistilni napravi pridelane količine blata oziroma celotne možne količine na podlagi izračuna) se bosta kolosalno razhajala. Predvidevam, da v blejskem objezerskem kanalizacijskem omrežju, torej na poti do črpališča Č1, računsko »izgine« letno okoli 70 odstotkov vseh pretočnih »sestavin«. Tako (po moji optimistični oceni) v Blejsko jezero ter Jezernico letno izgine »zgolj« okoli 770 ton kemično potrebnega kisika (KPK), okoli 450 ton usedlin (SSo), okoli 70 ton elementarnega dušika (N) in okoli 16 ton elementarnega fosforja (P).

Kar se tiče pomanjkljivega opozarjanja pristojnih organizacij, pa sledeče. V reviji Naše okolje (št. 1-2/1982) sem objavil strokovni članek »Moderno dimenzioniranje kanalizacijskih omrežij s stališča zaščite vodotokov«. Na zahtevo Zveze vodnih skupnosti Slovenije sem nato 27. 12. 1983 izdelal strokovno revizijo »Primerjalne študije variantnih rešitev odplak s celotnega območja Blejskega jezera«. Vse kaže, da pristojnim organizacijam moj članek in moja kritična revizija nista ugajala, saj me niso več vabili k strokovnemu sodelovanju.

Tudi dipl. ing. Günther Faust (WTE Bled) je že 31. julija 2008 v »Poročilu o izvajanju koncesije z WTE« (na podlagi obratovalnih podatkov iz leta 2007) zaman opozarjal občinski svet Bleda na ekstremno visoke (ter vse hitreje rastoče!) hidravlične preobremenitve črpališč in (šele leta 2006 zgrajene!) čistilne naprave, ki povzročajo vse bolj ogromne prekomerne stroške za občino Bled. V skladu z njegovimi navedbami znaša dotočna količina tujih voda v (nedopustnem, nestrokovnem) »zasilnem« prelivnem objektu izpred črpališča Č1 vsaj preko 80 l/s, kar znatno presega maksimalno (odtočno) črpalno količino (68 l/s) na čistilno napravo.

Zato pa se ubogi krapi uradno razglašajo za največje dežurne krivce za ekološko onesnaženje Blejskega jezera, saj lahko teoretično požrejo in prebavijo letno celo dodatnih deset ton ribje hrane.