»Imel sem dober dan. Tudi vreme mi je ugajalo. A na koncu je še vedno nekaj zmanjkalo. V zadnjih kilometrih sem čutil, da nisem več pravi. S tem smo nekako lahko zadovoljni,« se je Tadej Pogačar razgovoril v cilju 86. izvedbe svetovnega prvenstva v angleškem Harrogatu. Z 18. mestom, minuto in 14 sekund za zmagovalcem Dancem Madsom Pedersenom je rešil čast slovenske reprezentance. Po dolgih sedmih letih, ko je Borut Božič v Köbenhavnu privozil sedmo mesto, se je znova približal deseterici.
Komaj 21-letni kolesar iz Klanca pri Komendi je še enkrat potrdil svoj širok potencial. Kot drugi najmlajši med 197 kolesarji na startu in daleč najmlajši med le 46 preživelimi v cilju. Spomladi je z 18. mestom na materi klasik Liege–Bastogne–Liege nakazal, da bi lahko zmogel mešati štrene tudi mojstrom klasik. V dežju, na globoko poplavljenih cestah, v mrzlem vremenu je kot edini iz osemčlanskega orkestra Andreja Hauptmana vse do zadnjega zdržal z najboljšimi v prvi zasledovalni skupini, ki je sprintala za sedmo mesto. »Ja, se kar znajdem tudi na dolgih enodnevnih dirkah. So drugačne, z več stresa. Še posebno tokrat, ko nas je vseskozi močil dež, šli smo čez poplave. Na koncu je spredaj tisti, ki še kaj ima. To sezono sem velikokrat tudi sebe presenetil,« je bil s piko na i v izjemni sezoni zadovoljen Pogačar. Angleško prvenstvo je bilo za najbolj trdožive. Najdlje mu je bil v podporo Luka Pibernik, njegov mali bratranec. »Če si bolj trmast, dlje prideš,« je starejši sorodnik razkril pomembno lastnost. »To je bila neverjetna dirka. Hvala bogu, da so jo skrajšali za dva klanca, sicer bi vsi zmrznili. Ves dan smo bili v vodi. Vsi smo imeli težave. S Tadejevim rezultatom smo lahko zadovoljni,« je ocenjeval Pibernik, najbolj žilav pomočnik. Tako kot v drugih reprezentancah se je konkurenca redčila iz kilometra v kilometer, na izpadanje po naravni selekciji. Jan Polanc in Primož Roglič sta bila v prvi polovici med ubežniki in zdržala 150 kilometrov, Matej Mohorič 180, Grega Bole 200, Pibernik 240 kilometrov. Pogačarjev dosežek je tretja najboljša uvrstitev desetletja in izenačenje desete najboljše uvrstitve v zgodovini. Kolajna selektorja Andreja Hauptmana iz Lizbone 2001 je težko ponovljiva. »Tadej je dokazal, kakšen borec je. Na začetku sta Jan in Primož šla v beg, ker smo pričakovali, da bo katera reprezentanca naredila zgodnjo selekcijo. Bega s Primožem nismo načrtovali, a bi lahko bila dobra različica. Žal je Mateja začelo tresti od mraza prezgodaj. Tudi Grega. Ta generacija bo prej ali slej dobila kolajno,« je prepričan Andrej Hauptman.
»Vsak kolesar sanja, da bi si privozil to mavrično majico in sam jo zdaj imam. Neverjetno,« se je naslova prvaka presenetljivo veselil 23-letni Danec Mads Pedersen. »Danski načrt je bil, da grem v zaključnih krogih v beg in počakam, ko pridejo od zadaj reprezentančni kolega Fuglsang in Belgijci. Ni jih bilo. Ko sta prišla zraven Nizozemec Van de Poel in Italijan Trentin, sem se trudil le preživeti. Na koncu sem le še upal na dober sprint in da bo konec te bolečine. Ko so vsi na meji izčrpanosti, se lahko zgodi kar koli,« je govoril Pedersen. Italijani so imeli v zaključku dva, a Matteo Trentin ni zmogel upravičiti vloge favorita. Srebro je poraz. Trikratni svetovni prvak Peter Sagan je zamudil akcijo dneva in končal peti.
Na sobotni cestni dirki je Eugeniji Bujak zmanjkalo moči podobno kot Pogačarju v zaključku (45. mesto), Urša Pintar in Urška Žigart sta odstopili, dvojno zmago pa sta Nizozemski prikolesarili Annemiek van Vleuten in Anna van der Breggen.
