Pred časom se je na nas s pismom obrnil bralec, češ da smo v enem od člankov uporabili nedovoljene merske enote za dolžino in moč. In res – s palci namesto s centimetri smo označili velikost zaslona in s konji namesto s kilovati moč motorjev novega volkswagna transporterja. Pri čemer to niti ne bi bilo narobe, če bi omenjene nedovoljene enote navedli poleg »pravilnih«. Kar običajno tudi vselej storimo. Za orientacijo, občutek za tiste, ki so jim v avtomobilizmu palci in predvsem konji bližje in jih bolj razumejo. In ravno tu naletimo na svojevrstno težavo – bližje in bolj razumljivi v povezavi z avtomobili sta omenjeni merski enoti večini. O tem smo se v zadnjem mesecu le še dodatno prepričali, saj nam je to potrdil domala vsak, ki smo ga o tem povprašali. In ni jih bilo malo.
Takšna je pač še vedno življenjska realnost. Druga stvar je seveda javna uporaba merskih enot, kjer se je pravil pač treba držati, saj tako ne nazadnje, kot nam je razložila Dušanka Škrbić, vodja sektorja za meroslovni nadzor v Uradu RS za meroslovje, določata tudi zakon o meroslovju in odredba o merskih enotah. Ta pravita, da se smejo v Sloveniji za izražanje merilnih rezultatov oziroma vrednosti fizikalnih veličin v javni rabi uporabljati enote mednarodnega sistema merskih enot SI (Systéme international d'unites) s pripadajočimi množilnimi in delilnimi predponami. Kamor torej spadajo tudi (kilo)vati in centimetri, ne pa konji in palci. »Ljudje v pogovornem jeziku seveda lahko uporabljajo konjske moči. Poročevalci v javni rabi, časopisi, revije, katalogi, internet pa so tisti, ki si ne smejo dovoliti samostojne uporabe nedovoljenih merskih enot,« je dodala Dušanka Škrbić.
Premalo ozaveščanja
To zadnje je seveda treba upoštevati, a po drugi strani ravno dejstvo, da ljudem veliko več povedo konji, od nas vseeno terja, da jim podatek v teh tudi ponudimo. Sploh zato, ker je uporaba nedovoljenih merskih enot tudi v javni uporabi dovoljena, če je ta napisana poleg predpisane enote sistema SI kot dodatni zapis, ki je naveden v oklepaju. Na primer: moč 100 kW (136 KM). Pri čemer je vseeno zanimivo, da so tako zakoreninjene ostale toliko časa. Kot nam je povedala Dušanka Škrbić, je bil v Sloveniji namreč že leta 1962 sprejet zakon, ki obravnava merske enote in je dovoljeval uporabo nedovoljenih merskih enot le do 1. januarja 1981. A težava je v tem, da so kot dopolnilne enote omenjene nedovoljene ostale dovoljene – najprej v prehodnem obdobju sicer le do leta 2009, a je bilo s spremembo direktive o merskih enotah (80/181/EEC) to prehodno obdobje prestavljeno na nedoločen čas. »Tudi to nam pove, da ni zaznati resnega interesa v evropskem prostoru, da bi se imperialnemu sistemu popolnoma odpovedali,« je dodala Škrbićeva.
Vse skupaj je tako pripeljalo do tega, da smo na nekatere stare enote še vedno preprosto navajeni in dovoljenih niti ne poznamo. »Vsekakor gre tudi za to, da smo naredili premalo pri ozaveščanju, ne samo v Sloveniji, temveč v širšem evropskem okolju,« pravi Škrbićeva. Dodaja, da meroslovni nadzor Urada RS za meroslovje preverja pravilno uporabo nedovoljenih merskih enot v javni uporabi: »V primeru, da se zasledi samostojna uporaba nedovoljene merske enote, se kršitelja opozori. Če kršitelj po prejetem opozorilu ne odpravi nepravilnosti, se ga kaznuje. Globa za prekršek iz naslova uporabe nedovoljene merske enote je predpisana v 26. členu Zakona o meroslovju in znaša za pravno osebo 1251,88 evra ter 417,29 evra za odgovorno osebo pravne osebe.«
Tudi kupcem so bližji konji
Težava s konjskimi močmi pa je še ena – medtem ko je vat vedno in povsod samo vat, je konjskih moči več vrst. Rok Vihar s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani nam je razložil, da je enota konjska moč izpeljana iz britanskega merskega sistema, kjer je po definiciji ena konjska moč enaka moči, ki je potrebna za dvig mase 33.000 funtov za en čevelj v eni minuti. »To definicijo konjske moči, ki jo v nadaljevanju imenujem mehanska konjska moč, je v poznem 18. stoletju uporabil škotski inženir James Watt, ki je primerjal delo konj z delom parnega stroja. Določil je, da mehanska konjska moč predstavlja moč, ki jo povprečen konj oddaja v svojem delovnem dnevu. Druga definicija konjske moči, ki se prav tako uporablja, je metrična konjska moč, ki je po definiciji moč, potrebna za dvig 75-kilogramske uteži en meter visoko v eni sekundi. Metrična konjska moč je 0,9863 mehanske konjske moči, poleg omenjenih dveh pa obstajajo še druge definicije konjske moči, kot so električna, zračna, hidravlična, ki se po vrednosti približajo mehanski konjski moči,« je povedal Vihar.
Da na eni strani »javno« oziroma »formalno« in na drugi »ljudsko« oziroma »življenjsko« dejansko večinoma uporabljamo različne enote, pa vsakodnevno spoznavajo tudi prodajalci avtomobilov. »Skladno z zakonodajo moramo pri tehničnih podatkih pri motorju moč komunicirati v kW, pri velikosti platišč in zaslonov pa v centimetrih. Vsi kupci pa še vedno v pogovoru uporabljajo za moč motorja konje, za velikost platišč in zaslonov pa palce oziroma inče. Zato v pisni komunikaciji kilovatom in centimetrom večinoma dodajamo še konje in palce, ob obisku kupca v salonu pa neformalni pogovor prav tako hitro preide v te uveljavljene izraze,« je povedal direktor prodaje v Avtohiši Malgaj Jernej Korenčan, medtem ko je Tomaž Anžin, prodajni svetovalec pri Porsche Inter Auto, dodal: »Mlajši in ženske vprašajo tudi po kilovatih, sicer pa predstavitev moči motorja našim strankam v tej enoti včasih prinese kar nekaj zmede. Osebno menim, da z dvojnim poimenovanjem ni nič narobe; vsak si vzame tisto mero, ki mu je najbolj domača.«
In za konec – morda je kar malce nenavadno, da z vati, ki so enota za moč, nimamo težav na drugih področjih, ko denimo govorimo o moči žarnic, hišnih aparatov in še marsičesa, tudi drugih, neavtomobilskih motorjev. A pri prevoznih sredstvih z motorji je drugače tudi zato, ker so si pred njimi ljudje pač tako ali drugače pomagali s konji. Da bi konjske moči torej dejansko povsem nadomestili s kilovati, bi jih bilo treba očitno popolnoma ukiniti oziroma prepovedati, tudi v obliki dodatnega zapisa v oklepaju. Šele takrat bi se z njimi zgodilo to, kar se je, kot je izpostavila naša sogovornica, pred leti s tolarji, ko smo jih zamenjali z evri – na njih bi enostavno pozabili.
