Že pred dobrim letom in pol sem kar dvakrat pisal generalnemu direktorju RTV Igorju Kaduncu in ga ob takratnem nameravanem povišanju naročnine opozoril na mestoma slab ali celo negledljiv program, ki nam ga že dolga leta vsiljujejo po zakonsko določenem vsakomesečnem prispevku, s predpostavko pač, da če imaš TV, imaš možnost gledati nacionalni program, zato si ga dolžan plačevati. Da pa se bodo spustili na tako spolzka tla, kot so se zdaj z »obdavčenjem« pametnih telefonov, si pa nisem mislil.
Že takrat sem se v svojih pismih, naslovljenih generalnemu direktorju, zaman spraševal, zakaj morajo biti v Sloveniji za ta dva milijona prebivalcev kar tri nacionalne RTV-hiše, poleg osrednje ljubljanske še dve dislocirani v Kopru in Mariboru. Že takrat sem opozoril na njihovo razsipnost, kajti v Mariboru bi bilo zadosti, da bi bila tam mobilna snemalna ekipa z novinarjem, vse ostalo bi se lahko v tem sodobnem času medsebojnega komuniciranja zgodilo v Ljubljani. Tudi za Koper se že vrsto let sprašujem, zakaj le tam predvajajo večinski program za italijansko govoreče gledalce in poslušalce.
V enem izmed takšnih odgovorov generalnega direktorja, ko je opravičeval dva dislocirana regionalna centra, je zapisal, da tam pripravljajo program za narodnostne skupnosti; takrat se mi je odgovor zdel iz trte izvit. V takratni polemiki z RTV-hišo mi ni nikjer uspelo zaznati kančka pripravljenosti na varčevanje, tudi sedaj ne, zato ponovno sprašujem generalnega direktorja Kadunca (v imenu več kot 700.000 plačnikov RTV-prispevka), zakaj moramo z našim prispevkom plačevati tudi za na RTV redno zaposlene glasbenike dveh orkestrov in zaposlene v pevskih zborih. Po mojem osebnem videnju je to stanje še iz starih časov, zato je morda prav, da se te zadeve v tržnem sistemu postavijo na drugačne osnove.
RTV Slovenija, ki ji ni uspelo doseči podražitve RTV-naročnine, skratka sedaj piše pismo vsem tistim 25.000 gospodinjstvom, ki sedaj plačujejo prispevek le za radijski sprejemnik, naj podajo izjavo, da nimajo svojega in ne uporabljajo tujega TV-aparata, prav tako pa da nimajo ne osebnega, ne tabličnega računalnika in ne pametnega telefona z internetnim dostopom (takih, da naj bi bilo okoli štiri odstotke). Nadalje so napisali, da če se gospodinjstva pozivu ne bodo odzvala, jim bodo na RTV Slovenija avtomatično zaračunali ves znesek prispevka v višini 12,75 evra. Dobesedno tako so nas prek časopisa seznanili s svojimi namerami. Nadalje so nas poučili, da RTV Slovenija pobere vse več prispevkov, vendar jim to, kot kaže, ne zadošča, kljub temu da je, kot prikazujejo, njihova rast števila zavezancev za plačilo RTV-prispevka v zadnjih petih letih poskočila za več kot 10.000 oseb.
V tem njihovem prispevku so nas tudi seznanili, da ima RTV Slovenija v primeru utemeljenega suma neupoštevanja zakonskih določb s področja RTV-prispevka možnost, da poda prijavo na tržni inšpektorat z možnostjo globe do 400 evrov kazni za primer podane neresnične izjave o posesti naprave, ki nam lahko omogoča gledanje njihovih programov; tiste, ki nabavijo sprejemnik in ga v zakonskem času ne prijavijo, pa doleti globa od 40 do 200 evrov.
Po vsem tem lahko imetniki vseh naštetih tehničnih pripomočkov pričakujemo še, da nam bo RTV Slovenija začela v kratkem zaračunavati tudi večjo porabo kisika ob vsakokratni jezi ob gledanju njihovih programov.
Janez Turk, Dob