Tu bom navedla svoje izkušnje s septembrskega obiska Ljubljane. Najprej gradbišče pri Prešernovem spomeniku na vrhuncu turistične sezone (pa tako mila zima za takšne posege) – le kaj je premišljeval župan Janković? Pa da ne govorim o kaosu na ljubljanskih ulicah, na primer pri Nami. Množica turistov, domačini, obiskovalci. Vsi nekam bezljajo, vmes pa šibajo kolesarji, rolkarji, tisti z navadnimi skiroji in tisti z električnimi (v dobrih mirnejših časih smo skiroju rekli rika in smo bili otroci čisto zadovoljni). Gledam vse skupaj še posebno skrbno okoli sebe, kajti če se s svoje poti premaknem le za en centimeter, se mi lahko zgodi, da me voznik zbije na tla in mogoče še sebe. O posledicah ne bi govorila, saj jih v Dnevniku predstavlja graf o porastu poškodb s skirojem. Najlepši pa se mi je zdel pogled na starejše možake, ki se vozijo z električnimi skiroji; spominjajo me na Predinovo popevko Bolj star, bolj nor (bolj ne bi mogel zadeti), vsi so in, pa še kakšna mladenka se ozre za njimi.
Lahko sicer (spet) pesniško rečemo Ljubljana je bulana, a ne bo pomagalo. Ker bo tudi pri nas kmalu podobno, saj periferija pa res ne more zaostajati za prestolnico, kajne.
Cvetka Pezdič, Radovljica