Žal je v devetdesetih letih politika začela vtikati svoje lepljive prste v pokojninsko blagajno in prerazdeljevati namenska sredstva za druge namene. Posledice takšnega skubljenja upokojencev so vidne danes in se odražajo v diskriminatornem položaju tretjine prebivalcev, toliko je pač upokojencev v Sloveniji, torej več kot 620.000.
Nekaj bistvenih primerjav v Sloveniji in s sorodnimi državami ter EU:
– zaradi neustreznega usklajevanja pokojnin z rastjo plač in življenjskih stroškov so te v zadnjih desetih letih zaostale za sedem odstotkov, kar bi zdaj terjalo izredno uskladitev, ki jo sindikat upokojencev in civilna iniciativa Za upokojence gre zahtevata do junija 2020;
– pokojnine so v zadnjih desetih letih realno, po kupni moči, padle za tri odstotke, medtem ko so plače realno porasle za šest odstotkov;
– razmerje med pokojnino in neto plačo v Sloveniji je bilo leta 1992 78 odstotkov, leta 2008 67 odstotkov, leta 2018 pa zgolj 57 odstotkov;
– povprečna pokojnina v Avstriji znaša 1800 evrov (80 odstotkov neto plače), v Sloveniji pa 620 evrov (57 odstotkov neto plače);
– delež pokojnin v BDP znaša v EU 12,6 odstotka, v Avstriji 14,5 odstotka, v Sloveniji pa samo 9,8 odstotka;
– leta 1996 smo 15,42-odstotno prispevno stopnjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so jo do tedaj plačevali delodajalci, zaradi povečanja konkurenčnosti znižali na 8,85 odstotka. Slovenija je tako edinstvena država v EU, kjer delodajalci plačujejo za pokojninsko zavarovanje polovico manj od delojemalcev;
– skrb vzbujajoče je, da delež za pokojnine v BDP pada, čeprav se je število upokojencev zelo povečalo. Leta 1999 je bilo 476.449 upokojencev, leta 2018 pa 620.00. To pomeni povečanje števila upokojencev za 30 odstotkov, medtem ko se je delež pokojnin v BDP zmanjšal za 19 odstotkov.
– pokojnine se pri nas napajajo iz davkov od plač, manjkajoči del pa pokriva proračun. Pri nas je splošno prisotno prepričanje (dogma), da so plače preveč obdavčene v primerjavi z drugimi državami. Enako velja tudi prepričanje, da je gospodarstvo bolj obdavčeno kot v primerljivih državah. Pa poglejmo nekaj preverljivih podatkov o obdavčitvah dela (plač) in gospodarstva v Sloveniji ter jih primerjajmo z EU in Avstrijo;
– celotna obdavčitev plač v EU je 43-odstotna, v Avstriji 50-odstotna, v Slovenija znaša 43 odstotkov;
– obdavčitev gospodarstva pa znaša: davek od dohodka pravnih oseb je v Avstriji 25 odstotkov, v Italiji 24 odstotkov, v Sloveniji pa 19 odstotkov, s tem da je pri nas efektivna davčna stopnja samo 11-odstotna, kar je ena najnižjih stopenj v EU.
Na osnovi zgornjih podatkov lahko sklenemo, da pokojninskega sistema ne ogroža rast upokojenske populacije, ampak nepravična delitev BDP, ki gre v škodo slednje.
Zdaj potekajo razprave o proračunu za naslednje obdobje in kot kaže, se bo zopet varčevalo pri upokojencih. To je očiten znak, da smo upokojenci za njih trajno odpisani, razen takrat, ko se bližajo volitve.
Kot zanimivost navajam, da je računsko sodišče odkrilo najnovejši finančni škandal na ministrstvu za delo, navajam: »Vlada je za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne, namenila 74,5 milijona evrov. Gre za nesorazmeren strošek v primerjavi s potrebnimi sredstvi.« Ta denar je že porabljen za razne svetovalne hiše in bi zadoščal za zgraditev 15 domov za starejše.
V Sloveniji je položaj upokojencev takšen, kot je, in ostali smo sami, brez formalnih zastopnikov, saj sta nas Erjavčeva DeSUS in Sušnikov Zdus, ki bi morala dvigniti glas in se postaviti za svojo bazo, pustila na cedilu. Zato nam preostane edino, da se sami organiziramo na javnem zborovanju in izrazimo svoje mnenje, da je dovolj takšne diskriminacije.
Pozivam Sindikat upokojencev Slovenije, poštene lokalne organizacije Zdusa, civilno iniciativo Za upokojence gre in druge organizacije, da v oktobru organizirajo shod pred parlamentom. Če nas pride samo pet odstotkov, je to 30.000 upokojencev, za več pa tako ali tako ni prostora na Trgu republike v Ljubljani. Se vidimo.
Gorazd Cuznar, Črnomelj