Minister za zdravje sicer ukinitvi tega zavarovanje načeloma ne nasprotuje, vendar bi to uredil skupno s celotnim sklopom zdravstvenega zavarovanja sredi prihodnjega leta. Z veliko odgovornostjo in gotovostjo govorim, da v sedanjih razmerah stanja duha v politiki ni realno pričakovati kakršnih koli izboljšav zdravstvenega sistema še nekaj naslednjih let. Razmere v zdravstvu se bodo le še poslabševale, med drugim se bodo čakalne dobe še podaljševale. Naj ta pesimizem argumentiram z mnenjem, ki nam ga je sporočil predstavnik demokratske stranke, da smo do stanja v zdravstvu na splošno preveč kritični.
Ko spremljam konkretno delovanje ministra za zdravje, popolnoma razumem njegove frustracije in nemotiviranost za vodenje tega resorja; brez jasne politike, ciljev in koncepta razvoja zdravstvenega sistema ga vsi problemi v zdravstvu prehitevajo in njegovo delovanje je le reaktivne narave, gasilsko in kratkoročno.
Seveda moramo problematiko v zdravstvenem sistemu videti širše. Dejstvo je namreč, da je celotni razvoj RS, vse od osamosvojitve in priključitve k EU, popolnoma prežet s politiko in prakso neoliberalizma. Namesto da bi se politika osredotočila na izgradnjo zdrave, socialno integrirane družbe in dobre države, je dopustila divji lov za bogatenje, za oblast in privilegije ter razvrednotenje vseh vrednot. To je nujno vodilo, da imamo v Sloveniji večino prebivalstva na obrobju, sem spadajo vsaj polovica vseh upokojencev in vsi državljani s podpovprečno plačo. Ta velika večina prebivalcev si ne more privoščiti zadostnega zdravstvenega varstva in je tudi v popolni negotovosti, kako bo v starosti.
Kako smo prišli v tako stanje? Osnovni vzrok je v naši politiki, ki je, če poenostavimo, kot strankokracija državo ukradla državljanom. Namesto da bi imelo ljudstvo oblast ali vsaj kontrolo nad delovanjem politike, se je formirala struktura politike in družbene moči, ki generira le samo sebe. To se nazorno kaže v tem, kako stranke ne morejo dopustiti takih sprememb volilnega sistema, ki bi omejile njihovo moč. Ko so nekateri že tudi pripravili dobre koncepte, politike in strategije dolgoročnega družbenoekonomskega razvoja, so vsi ti dokumenti romali v predale, ker jih naša politika ni sprejela za svoje.
Dejstvo je, da je celotno družbenopolitično stanje v Sloveniji v krizi, v tem smislu, da je treba izvesti vrsto političnih in sistemskih sprememb. Šarčeva vlada se tej svoji nalogi izogiba ali pa take naloge prestavlja v prihodnost. Brez teh sprememb, ki bi krepile pravo demokracijo, je tudi ta vlada in še posebno LMŠ obsojena na pozabo in bo obtičala na smetišču zgodovine, tako kot so vse dosedanje vlade.
Na koncu tega članka bom v skici predstavil metodološki koncept razvoja zdravstvenega sistema na osnovi strateškega upravljanja. Uvedba tega je namreč nujni pogoj za izboljšave v zdravstvenem sistemu.
Najprej je treba spoštovati ustavno načelo, da je RS tudi socialna država, kar pogojuje socialno demokracijo. Prvi element strateškega upravljanja je opredelitev misije zdravstva, ki se pogosto enači s poslanstvom in pove, »zakaj smo tu«. Drugi element je opredelitev vizije, ki mora jasno povedati, »kam hočemo«, oziroma opredeliti temeljne dolgoročne in kratkoročne cilje. Šele potem so dani pogoji za formuliranje strategije. Izraz izvira iz grške besede stratos, kar pomeni vojsko, in agein, ki pomeni voditi oziroma spretnost za načrtovanje in vodenje aktivnosti za dosego smotra, vizije in ciljev, kar je domena upravljanja oziroma politike.
Torej brez uvedbe strateškega upravljanja sploh ne moremo oblikovati kakršne koli politike. To pomeni, da pri nas politika svoje naloge na področju zdravstva sploh ne opravlja.
Mag. Janez Tršan, Ljubljana
