Sodišče Evropske unije v Luksemburgu je sprejelo sodbo v občutljivem primeru: tehtali so med pravico do zasebnosti in svobodo govora ter presojali, ali morajo upravitelji spletnih brskalnikov popolnoma izbrisati povezave do spornih spletnih strani, zapisov na spletnih družbenih omrežjih in člankov na vseh svojih domenah, če so dobili zaprosilo za izbris povezav. Sodniki so torej tehtali, kako podrobno mora Google ali drugi upravitelji spletnih brskalnikov izvajati tako imenovano pravico do pozabe, ki jo je sodišče kot obveznost Googla in drugih upraviteljev spletnih iskalnikov vpeljalo že z razsodbo iz leta 2014. Sodni senat je tokrat presodil, da jim povezav ni treba zbrisati na vseh domenah.
Francija je sodišče prosila za pomoč
Sodni senat v Luksemburgu je tokrat odločal o tožbi francoskega zagovornika človekovih pravic – nacionalne komisije za informatiko in svoboščine (CNIL). Spletnemu velikanu je očital neizvajanje odločbe, da mora na globalni ravni z vseh svojih domen izbrisati povezave do člankov, ki so se uvodoma dotikale štirih oseb.
CNIL je namreč leta 2015 Googlu naložil, da mora zbrisati povezave do spletnih strani oseb, če so te zanje zaprosile in če so na spletnih straneh objavljene napačne informacije o njih. Povod za to odločitev so bile pritožbe četverice, za katero so bile sporne denimo satirična fotomontaža neke političarke, članek, ki je neko osebo imenoval za tiskovnega predstavnika scientološke cerkve, članek o začetku preiskave proti nekemu politiku in članek o obsodbi posameznika zaradi spolnega napada na mladoletnika.
Google zahtevi francoskega organa ni sledil v celoti. Čeprav je zbrisal povezave do spletnih strani v Evropi, tega ni storil na vseh svojih iskalniških domenah, po vsem svetu torej. Zaradi tega mu je CNIL naložil kazen v višini 100.000 evrov, Google pa je to odločitev spodbijal na francoskem sodišču. To je slednjič za pomoč zaprosilo sodišče EU v Luksemburgu, ki se je zdaj postavilo na Googlovo stran.
Preprečiti morajo dostop do seznamov zunaj EU
»Trenutno v evropskem pravu ne obstaja nikakršno določilo, da mora operater brskalnikov, ki odobri izbris, tega izvesti na vseh svojih različicah spletnega brskalnika. Evropsko pravo pa upravljalca spletnega brskalnika vendarle zavezuje, da te povezave odstrani na vseh različicah spletnega brskalnika v vseh članicah Evropske unije,« je odločil sodni senat. Kljub temu so sodniki ocenili, da morajo upravljalci spletnih iskalnikov uporabnikom interneta preprečiti, da bodo iz Evropske unije lahko dostopali do še vedno obstoječih seznamov povezav zunaj osemindvajseterice. Sodišče je v presoji tudi nakazalo, da pravica do pozabe ni absolutna pravica. »Po svetu se zelo razlikuje ravnotežje med pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov na eni strani ter svobode informacij za uporabnike interneta na drugi,« so ugotavljali sodniki.
Google je v sodnem postopku zagovarjal stališče, da bi popoln izbris povezav iz vseh njihovih brskalnikov na različnih domenah lahko zlorabljale avtoritarne vlade, ki bi tako lahko poskušale zakriti kršitve človekovih pravic. Google je skupaj z wikimedio, evropsko komisijo, nekaterimi novinarskimi organizacijami in organizacijami za zaščito svobode interneta še ocenil, da zahteva za popolni izbris povezav ne bi bila skladna z evropsko in mednarodno zakonodajo. Z njimi se je v predhodnem mnenju strinjal tudi generalni pravobranilec sodišča Maciej Spuznar. Francoski zagovornik človekovih pravic, francoska, italijanska in avstrijska vlada pa so ocenili, da bi bilo za učinkovito in popolno varstvo osebnih podatkov treba odstraniti povezave po vsem svetu.
