Diskriminiran v deželi vzhajajočega sonca

Kohei, ki Japan Timesu ni zaupal priimka, je na študijski izmenjavi v ZDA leta 2004 spoznal Andrewa Higha. Leto dni kasneje sta si tam ustvarila skupno življenje, ko pa je Kohei našel zaposlitev v domovini, se je Andrew z njim pred desetimi leti preselil v deželo vzhajajočega sonca. Tam je ustanovil lastno podjetje in s tem pridobil pravico do stalnega prebivališča. Ko ga je moral zaradi slabega finančnega rezultata zapreti, je postal »turist« v recipročnem sporazumu o dolžini bivanja v državi do 90 dni in letalsko vozovnico za odhod z Japonske že ob prihodu. Andrew in Kohei sta tako prekinjala skupno življenje v Tokiu do leta 2015, ko je vrhovno sodišče v ZDA dokončno legaliziralo istospolne poroke in sta tam sklenila zakonsko zvezo. Japonska istospolnih partnerstev kot edina v skupini G7 zakonsko nima opredeljenih kot civilnih skupnosti in jim ne priznava omejenih pravic iz te zveze, tako kot sicer skoraj že tretjina držav po svetu. Pri tem jim sicer ne nasprotuje, v nekaterih prefekturah izdajajo o njih tudi potrdila, priznava pa tudi nekatere ugodnosti. Denimo pravico do stalnega prebivališča, če ga eden od partnerjev ima. In tu leži birokratski »kavelj 22«, ki je Andrewa pripravil do tega, da po petkratni zavrnitvi stalnega prebivanja s Koheijem v Tokiu pravico in tudi denarno zadoščenje poišče na sodišču. Japonska namreč omenjeno pravico do stalnega prebivališče priznava partnerjem iz držav z uzakonjenimi istospolnimi parnerstvi, ne pa, če je partner s stalnim prebivališčem japonski državljan. Kohei bi se torej moral za stalno skupno življenje z Andrewom v domovini japonskemu državljanstvu odreči. Odgovor, kaj si o takšni diskriminaciji misli sodišče, po zgledu Američana zdaj zahteva že deset gejevskih parov z japonskimi partnerji, ki so se tožbi pridružili.