Raziskovalci so na mineraliziranih zobnih oblogah oz. plaku sedmih ljudi, ki so živeli v neolitiku, odkrili mlečno beljakovino beta laktoglobulin. Gre za doslej najstarejše preiskane vzorce zobnega plaka pri ljudeh na svetu, študija pa predstavlja tudi doslej najzgodnejše odkritje te sirotkine beljakovine, piše na spletnih straneh yorške univerze.
Neolitik je na Otoku trajal od leta 4000 do 2400 pred našim štetjem. V tem obdobju se je pojavilo kmetovanje s poljedelstvom oz. pridelavo pšenice in ječmena ter udomačevanjem živali, kot so krave, ovce, prašiči in koze. Arheologi, ki so sodelovali v študiji, so odkrili tudi dokaze o kompleksnih kulturnih praksah - te neolitske skupnosti so gradile velike spomenike in grobišča.
Zobne obloge pomembne za vpogled v zgodovino prehranjevanja
Ostanke zobovja, ki so ga pregledali v študiji, so našli na treh različnih neolitskih najdiščih, in sicer dveh na jugu in enem na vzhodu Anglije. Na ostankih ljudi z vseh treh najdišč so našli navzočnost kravjih, ovčjih in kozjih mlečnih proteinov, kar nakazuje, da so že tedaj za pridobivanje mlečnih proizvodov izkoriščali različne živalske vrste.
Zobne obloge nudijo edinstven vpogled v prehrano prazgodovinskih ljudi, saj so se, preden so se mineralizirale v zobni kalkulus (ki je mineralizirani plak) ali kamen, vanje ujele prehranske beljakovine.
Glavna avtorica študije, doktorica Sophy Carlton, iz oddelka za arheologijo na univerzi v Yorku je izpostavila, da bi lahko odkritje tega proteina na zobnem kalkulusu posameznikov iz treh različnih neolitskih najdišč nakazovalo, da je bilo uživanje mlečnih proizvodov v preteklosti široko razširjena prehranska praksa.
Odkritje mlečnega proteina je še posebej zanimivo, ker nedavne genetske študije nakazujejo, da ljudje v neolitiku še niso prebavljali laktoze v mleku. Prazgodovinski kmetje so se morda tej težavi skušali izogniti s tem, da so pili le majhne količine mleka ali pa tako, da so ga predelovali v druge prehranske proizvode, kot je sir, menijo raziskovalci.
Laktazna persistenca, ki ljudem omogoča uživanje mleka tudi v odrasli dobi, je rezultat genske mutacije. Še vedno pa ostaja neznanka, kakšen mehanizem to omogoča in kdaj smo ljudje to sploh razvili.
