Kot uigrana vojska je več kot 4200 gasilk in gasilcev v ličnih uniformah, z resnim pogledom predse strumno korakalo po glavni metliški ulici, za njimi pripadniki drugih enot zaščite in reševanja, nato je počasi mimo zapeljal še ešalon gasilskih vozil. Ponos na obrazih pripadnikov največje humanitarne organizacije v državi je bil upravičen. Sto petdeset let slovenskega gasilstva je zavidljiva doba. »Gasilstvo ni služba, je način življenja. Naše poslanstvo je, da hitimo v smeri, od koder se vsi umikajo,« je dejal predsednik Gasilske zveze Metlika Martin Štubljar.
V Metliki ni bilo v preteklih stoletjih nič drugače kot drugod na Krajnskem ali po Evropi, kljub nočnim čuvajem je ogenj nenehno pustošil, ljudje so se zoper njega bojevali z vedri. Sredi 19. stoletja se na Slovenskem pojavijo prvi resnejši poskusi ustanovitve organizirane gasilske združbe, a prav v Metliki so orali ledino. Prvo brizgalno so sicer dobili že v prvi polovici 19. stoletja, a je bila menda precej težka in nerodna, zato si z njo kaj prida niso mogli pomagati.
Prvi postroj na grajskem dvorišču
Jasno je bilo, da brez neke organizirane združbe boj z zublji ne bo uspešen. Pravnik, politik in ugleden metliški graščak Josip Savinšek tako 18. septembra 1869 na grajskem dvorišču postroji 27 fantov in ustanovi prvo požarno brambo na Slovenskem. Že v naslednjem letu nastajajo prostovoljna društva na Ptuju, v Ljubljani in drugod. Do prve svetovne vojne je na Slovenskem delovalo že več kot 380 društev, zlasti po drugi svetovni vojni so v svoje vrste začeli sprejemati tudi ženske. Takrat se je začelo tudi sistematično izobraževanje gasilcev in skrb za podmladek.
V gasilske vrste je danes vključenih več kot 162.000 gasilcev, ki delujejo v 1341 prostovoljnih gasilskih društvih (PGD). Ta so povezana v 120 gasilskih zvez in sedemnajst regij, ki sestavljajo krovno, Gasilsko zvezo Slovenije, ustanovljeno pred 70 leti. Silva Robek je predsednica komisije za ženske pri PGD Šentjernej in je aktivna gasilska že 45 let, od svojega desetega leta. »Nekoč je oče, tudi sam gasilec, prišel iz službe in rekel, da pri gasilcih potrebujejo mlade moči. Še isti dan sem šla na vaje in postala gasilka. Pred leti sem tudi aktivno tekmovala. Vloga žensk v gasilstvu je bolj pomoč pri prireditvah. Gasit sicer ne hodimo, pomagamo pa fantom, ko so na intervenciji, da jim prinesemo kakšno kavo, čaj, gremo kaj iskat v gasilski dom, saj sami med intervencijo tega ne morejo.«
Nekateri delodajalci še vedno brez posluha za gasilstvo
»Imam srečo, da delam v podjetju, kjer imajo posluh za gasilstvo in nimam težav, ko je treba na intervencijo. A poznam tudi veliko takih, kjer posluha v njihovih službah ni. Menim, da bi morala glede tega država zadeve zakonsko urediti,« je dejal naš sogovornik, ki ni želel biti imenovan. Po njegovih besedah bi lahko država morda pomagala tudi tako, da pri nabavi opreme ne bi bili obdavčeni. Tako pa vsaka obleka ali druga oprema pomeni tudi davek, dodaja.
Kot pravi predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik: »Ne moremo reči, da z odnosom države do gasilcev nismo zadovoljni. A povsem zadovoljni verjetno ne bomo nikoli. Pa vendar je bil s tem, ko so občine prevzele organiziranost in financiranje gasilskih društev, narejen bistven napredek. Od države pričakujemo, da nam omogoči, da to delo čim lažje opravljamo. Za zdaj kaže dobro.«
Polovica vaščanov med gasilci
V Prostovoljnem gasilskem društvu Suha pri Predosljah so z odnosom mestne občine Kranj in območne gasilske zveze zadovoljni. »Veliko prispevata za vso opremo, novosti, razvoj društev. Lansko leto smo nabavili nov gasilski avto in v celoti sta ga sofinancirali občina in zveza,« pravi Slavko Žibert, poveljnik PGD Suha pri Predosljah, kjer je kar polovica od 280 krajanov vključenih med gasilce. Kot dodaja predsednik društva Robert Sušnik, je gasilski dom edini v vasi, ki še druži krajane, žal pa podmladka skorajda ni. Drugače pa je, kot kaže, v večini drugih krajev po Sloveniji, saj je v gasilske vrste vključenih čez 40.000 mladih gasilcev. »Vse skupaj je dober obet, da bo organizacija živela tudi v prihodnje,« meni Cerkvenik.
Po besedah predsednika vlade Marjana Šarca je današnje gasilstvo na Slovenskem na najvišjem možnem nivoju. »Biti gasilec je čast, je odgovornost in pomeni predvsem delati za sočloveka in za svojo državo. Tudi oprema ne pomaga nič, če ni tistega najpomembnejšega, to sta duša in srce ter skrb za sočloveka.« Šarec priznava, da gasilci niso zmeraj uživali ugleda, ki si ga zaslužijo, prebivalci se dostikrat niso zavedali pomena gasilstva. »Ker pa se število nesreč, požarov, žleda, poplav povečuje, je zrasla tudi ta zavest. Kajti ko vsi drugi obupajo, se ustrašijo, odidejo, takrat vztraja gasilec.«
