Ameriške zvezne države Florida, Georgia ter Južna in Severna Karolina so v največji pripravljenosti na prihod pošastnega orkana Dorian, ki bo na ameriško obalo vendarle pridivjal oslabljen, saj se je hitrost vetra zmanjšala na 250 kilometrov na uro. Po ocenah ameriškega Rdečega križa bi lahko orkan prizadel območja, na katerih živi okoli 19 milijonov ljudi, kakšnih 50.000 ljudi v Floridi, Georgii in Južni Karolini pa bi lahko potrebovalo začasno streho nad glavo. Meteorologi pravijo, da je Dorianovo pot težko napovedati, modeli sicer kažejo pot proti severu, obstaja pa možnost, da bo ostal na priobalnih območjih in se sploh ne bo prebil v notranjost države.
Kljub temu ničesar ne prepuščajo naključju. Odpovedanih je bilo več kot tisoč poletov, po vzhodni obali Floride so izpraznili na desetine domov za ostarele in številne bolnišnice. Guverner Ron DeSantis je že v nedeljo razglasil izredne razmere in na milijone Floridčanov opozoril, naj se pripravijo na »izredni dogodek« ter si naredijo enotedensko zalogo hrane, zdravil in vode. V Južni Karolini, ki bi jo orkan lahko dosegel jutri, so odredili evakuacijo ob celotni obali. »To je najmočnejši in največji orkan v moderni zgodovini, zagotovo najmočnejši, kar smo jih kdaj videli,« je opozoril guverner Henry McMaster.
Uničenih na tisoče domov, mrtvih več ljudi
Veliko slabše so jo odnesli na Bahamih, ki jih je Dorian dosegel v nedeljo, na otočju pa s hitrostjo več kot 300 kilometrov na uro trgal strehe s hiš in iz tal pulil drevesa. Delno ali povsem uničenih je po prvih podatkih najmanj trinajst tisoč domov, na otoku Abaco naj bi umrlo več oseb, a uradnih potrditev še ni. »Škoda je katastrofalna. Imamo več poročil o truplih, a jih moramo še preveriti in potrditi,« je medijem sporočil zunanji minister Bahamov Darren Henfield. Čeprav se je stanje na otokih danes malce umirilo, oblasti prebivalcem svetujejo, naj ostanejo doma. »Zunaj je nevarno. Če pot ven ni nujna, ostanite notri,« je povedal Henfield in preostali svet prosil, naj še naprej moli za Bahame.
Otočju zdaj grozijo poplave, saj bi se lahko po nekaterih ocenah gladina vode dvignila vse do rekordnih šestih metrov. »To je verjetno najbolj žalosten in grozen dan v mojem življenju,« je na tiskovni konferenci zahlipal premier Bahamov Hubert Minnis. »Kot zdravnik sem vajen vsega hudega, a česa podobnega še nisem doživel. Ponekod ne vidiš, kje se začne ulica in kje ocean,« je pretreseno razlagal skozi solze.
Srečna, da ima pol hiše
Da ne pretirava, pričajo videoposnetki katastrofalnih posledic Doriana in pričevanja tistih, ki so njegov mimohod preživeli. Orjaški valovi so se dvigovali čez strehe lesenih hiš, na poplavljenih ulicah so prevrnjeni avtomobili, tu in tam z drevesne krošnje visi napol razpadajoč čoln, kjer so še pred dnevi stale hiše, je danes le kup lesa. »Srečna sem lahko, da mi je ostalo vsaj pol doma. Hiša mojih sosedov je povsem uničena,« je opustošenje v manjšem kraju Marsh Harbour na otoku Abaco za NBC opisala Leigh Lamattina - Davis. V najhujših trenutkih so ostali brez elektrike, zavijanje siren se je mešalo z zvokom avtomobilskih alarmov, tesnobno tišino po umiku orkana so rezali kriki prebivalcev, ki so izgubili vse. »Upam, da nas bo letalo kmalu odpeljalo od tu,« ostaja optimistična Lamattina-Davisova.
Za prebivalci je strašljiv dan, a groze še ni konec, tega se zavedajo zaradi preteklih izkušenj. »Ko nas je leta 2004 udaril Francis, smo bili deset tednov brez elektrike in vode. Dobro vemo, kaj sledi. A kakor nam je uspelo takrat vse popraviti, nam bo tudi zdaj,« je za CNN komentiral Kevin Tomlinson, ki se je pred divjajočo pošastjo s še 40 drugimi skril v lokalno zaklonišče. Pri Nacionalni upravi za oceane in ozračje (NOAA) so jih tja napotili zaradi izjemno silovitega vetra s hitrostjo do 320 kilometrov na uro, ki je sprožal do sedem metrov visoke valove. V prihodnjih dneh bodo na otokih potrebovali svežo, pitno vodo, dodatne zaloge hrane in zatočišče, pomoč pa je že na poti.
