Gospod Emil Brence mi v Dnevniku 13. 8. 2019 očita, da »v maniri strokovnjaka« oporekam ugotovitvi gospe Dornik o vse slabšem stanju jezera zaradi prekomernega vnosa hranil v jezero. Ravno nasprotno. Navedbam gospe Dornik nisem oporekal, temveč sem jo celo opozoril, da (ne glede na desetletno stagnacijo rasti letnih vnosov onesnaženosti iz ribištva in kmetijstva) celo vsota obeh vnosov (navkljub računskim manipulacijam količin) količinsko niti najmanj ne zadostuje za povzročitev in nastanek tako obsežnih ekoloških posledic.
Ne zagovarjam in ne podcenjujem vpliva vnosov onesnaževanja ribičev in kmetijstva, vendar je nujno treba poiskati, imenovati in se osredotočiti na glavne, hudo zmogljivejše vire in vzroke teh opaženih ekoloških težav. Zatorej sem »v maniri strokovnjaka« gospo Dornik opozoril, da je namerno ali nenamerno prezrla ključne (za skoraj trimestni mnogokratnik višje) letne količine vnosov onesnaženosti iz že nekaj desetletij nestrokovno in nepravilno zasnovanega ter izvedenega kanalizacijskega omrežja (da posledičnega hudega kršenja obvezne aktualne evropske (EN 752) in slovenske zakonodaje niti ne omenjam).
Očitno se gospod Brence ne zaveda, da se dajo hitro, enostavno in natančno dokazati in potrditi pravilnosti (ali nepravilnosti) mojih kritičnih strokovnih pripomb, in sicer na podlagi hidravličnih in obtežnostnih izračunov delovanja omrežij, razbremenilnih naprav, črpališč in čistilne naprave Bled. Če tega gospod Brence in njegovi sodelavci ne obvladajo, jim bom »v maniri strokovnjaka« z veseljem priskočil na pomoč.
Pri oceni onesnaženja izhajam torej iz obtežbene količine KPK (620 t/a), na katero je bila dimenzionirana čistilna naprava (ČN) Bled. Glede preverjanja možne le od 20- do 30-odstotne letne obremenitve ČN, pa gospodu Brencetu svetujem, da v obratovalni dokumentaciji ČN Bled primerja podatke o računski sestavi hidravlične obtežbe ČN (maksimalno 87,8 l/s) z dejansko sestavo (z vsaj dvotretjinskim deležem tujih vod) skupnega dotoka in merjene podatke dejanskih količin vhodne onesnaženosti v ČN s pričakovano onesnaženostjo za 14650 PE, na katero je bila ČN Bled dimenzionirana.
Mimogrede: v pravilno izvedenem ločenem sistemu (torej z neposrednim priključkom meteornih kanalov v jezero) znaša (po strokovnih smernicah ATV-A128) koncentracija KPK v odtoku »čiste« deževnice 107 mg KPK/l. Glede na gostoto prometa, velikost pohodnih in voznih površin, parkirišč, parkov, številnega drevja ter rastlinja in brez mehanskega čiščenja odtokov (zahtevanega v modernih ločenih sistemih) je ta koncentracija na Bledu verjetno še precej višja.
O pravilnosti mojih navedb glede natege se lahko vsakdo prepriča na spletu v arhivu Gradbenega vestnika v članku prof. dr. Rismala Zakaj po 30 letih Blejsko jezero še vedno ni čisto (GV, junij 2011).
Zatorej, gospod Brence, ostajam »v maniri strokovnjaka« v prepričanju, da je glavni krivec obupnega blejskega ekološkega stanja nestrokovna, nepravilna in škodljiva izvedba kanalizacijskega omrežja. Pripis izključne krivde blejskim ribičem in kmetijcem (torej povzročiteljem le okoli enoodstotne obtežbe, ki jo povzroča kanalizacija) je golo zavajanje. Pravilnost mojih pripomb dokazujejo že dogajanja zadnjih desetletij. Pravijo, da vsakega, ki zamudi pravi trenutek, preganja in tepe čas.
Končno pa še nasvet Blejcem: ne udrihajte preveč po krapih. Komu boste torej lahko pripisali izključno krivdo za nadaljnje poslabšanje stanja jezera, če krapov ne bo več?
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana