Skoraj vsaka banana, velika, majhna, zelenkasta ali rumena, na voljo v supermarketih po vsem svetu pripada podvrsti, imenovani Cavendish. Na plantažah po svetu so njeno seme za gojenje izbrali ravno zaradi trdoživosti in enostavnosti pridelovanja. V petdesetih letih preteklega stoletja je nadomestila podvrsto Gros Michel, saj ji je zaradi panamske bolezni grozilo uničenje.
Panamska bolezen (povzročajo jo agresivne glive, znane pod imenom tropska rasa 4 (TR4), ki se nahajajo v tleh) je plod uničevala tako, da je počrnel od znotraj navzven. Za odpravljanje je izjemno trdovratna. Ko je okužen nasad, je glive nemogoče odstraniti. Polja so z njimi okužena še desetletja kasneje in posledično neprimerna za gojišče, zaradi naglega širjenja pa hitro uničujejo še zdrave rastline.
Glive zdaj uničujejo tudi odpornejšo vrsto Cavendish
V zadnjih tridesetih letih je gliva pustošila na plantažah banan v jugovzhodni Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Zdaj je kolumbijski kmetijski in ribiški inštitut ICA razglasil izredne razmere, potem ko so junija v severovzhodni provinci La Guajira na plantaži odkrili bolezen tropske rase 4. Skoraj 170 hektarjev nasadov je odtlej v karanteni.
Za tovrstno banano je to še posebej zaskrbljujoče, saj skoraj vsa svetovna gojišča uporabljajo seme, razvito iz enega genetskega klona, ki ustvarja svetovno monokulturo. Izjemno je izpostavljena epidemijam, saj ne more razviti ustreznega obrambnega mehanizma.
Rešitev lahko predstavljajo GSO
Na svetu sicer obstaja več kot tisoč vrst banan. Morda niso toliko okusne in nimajo teksture, kot smo je vajeni pri trgovinsko kupljenih bananah, a ravno različnost jim daje prednost: posamična vrsta lahko razvije uspešen način boja proti bolezni, ki ga znanstveniki lahko z genetsko modifikacijo prenesejo na ostale vrste. Ravno zaradi odsotnosti nenehnega preučevanja plodov, ki je za uspešno delovanje v prehrambeni industriji ključnega pomena, je ponovno prišlo do porasta epidemije.
