»Smo zato delali našo državo!« kriči Butalec Ivan ves zaverovan vase. Kje je rešitev? Pomislila sem, da je pri cerkvenih možeh, eksorcistih, ki izganjajo hudiča, saj morajo biti mračne sile nekaj čisto njemu podobnega. A to ne bo več potrebno. Zmagovito kot feniks se je dvignil iz pepela Marjan, najljubši butalski zet, kar on bo izganjal volkove in po potrebi tudi begunce. »Mene bo volilo podeželje,« je trdno sklenil, »le pošteno jih moram prestrašiti.« »Prihaja čas strašnega volka iz Rdeče kapice,« jim je svareče prerokoval, »spet bo pojedel kakšno babico, morda tudi Rdečo kapico. A ne bojte se, sem že na poti, rešil vas bom tega zverinjaka.« V resnici pa se Marjan požvižga in na kmete in na babice in na volkove, tudi na ovce. Se mogoče spominjate, da še za perjad, ki jo je včasih gojil, ni znal dobro skrbeti? Zato, dragi kmetje, ne bodite preveliki Butalci in se raje dogovorite z Marjanom o svojih težavah. Poleg tega zaupajte strokovnjakom in ne populistom, ki jim dišijo samo vaši glasovi, da pridejo do oblasti. Pa še to si zapomnite: bolj kot zveri vas iz gozda ogrožajo klopi in lubadarji, zlasti cerkveni.

»Pozor, pozor! Vrača se zloglasni 133. člen,« odmeva na desni strani Butal. »Kaj je spet to?« se sprašujejo na levi. »To je verbalni delikt iz časov enoumja, iz preteklega zločinskega režima… Vrača se z novo medijsko zakonodajo in s stališčem vrhovnega sodišča v primeru sovražnega govora. Kaj pa pravica do svobode izražanja,« protestirajo, »to je vendar naša nadpravica.« »Še vrhovno sodišče ni več tako, kot je bilo pred devetimi leti,« se huduje butalski »nadsodnik« Jan in doda: »Problem sodstva niso sodniki, problem je vodstvena struktura.« Seveda, problem je, ker bi rad sam postal ta »vodstvena struktura«. (Vodstvena struktura? Kako učeno ime za navadna butalska ušesa.) »Saj se že pozna strah pred 133. členom,« modruje Butalec Dimitrij v smešni kameleonski preobleki, »mediji poročajo v rožnati barvi in se dobrikajo vladi. Raje v nedogled ponavljajo o zvereh, namesto da bi razpravljali o resničnih problemih.« To, o pravih problemih, ima prav, a namigovanje na »anksiozni sindrom« je čisto »mimo«. Čas kislih kumaric je, in ne boj se, Dimitrij, še vedno boš lahko kritiziral in moraliziral in ideologiziral, a paziti boš moral, ne samo na svoje, ampak tudi na dostojanstvo drugih ljudi. (Tudi na policajevo, če te bo spet ustavil zaradi prekrška.)

Tako preprosto je to, vam, na desni strani Butal, pa povzroča nemir in preglavice. Obstajajo pač še druge človekove pravice, vse so zapisane v butalski ustavi. In verjamem, ne, upam, da boste to končno spoznali. »Ne smemo se vdati in se odpovedati upanju, ker brez upanja se življenje izprazni,« je ob prazniku pridigal največji cerkveni mož, kar jih premorejo Butale. Potem bo to že držalo. Zahvalil se je vsem, »ki si prizadevajo, da bi vsi otroci imeli enake možnosti za razvoj vseh svojih sposobnosti, zlasti na področju šolanja in izobraževanja«. Torej se je v prvi vrsti zahvalil ministru za šolstvo, kajti vsi otroci imajo enake možnosti za razvoj že dolga leta v javnih šolah. (Je to napoved, da bo cerkvene šole zaprl, ker to enakost rušijo?) Če to pravi on, potem bo že držalo.

Polona Jamnik, Bled