Ljubitelji klasičnih vesternov bodo vedeli. Kdaj se mora zgoditi odločilni revolveraški dvoboj med dobrim in vedno polikanim ter plemenitim junakom proti grdemu, umazanemu in zanemarjenemu zlikovcu – točno opoldne. In čeprav je zli tekmec še kako vešč pri potegu svojega kolta, na koncu, z rahlo rano na roki, zmaga plemeniti junak. Ki mu v naročje potem skoči prav tako plemenita deklina, nato pa skupaj odjahata sončnemu zahodu naproti. Vmes pa je moral junak vseeno malo k zdravniku, pa v »saloon« na kozarček viskija.
Podoben scenarij z dvobojem točno opoldne si lahko predstavljamo tudi med dvema štirikolesnikoma. Sicer je zdaj tukaj vprašanje, kdo je »dobri« in kdo »zli. Okoljevarstveniki bi rekli, da je dober tisti, ki ga poganja elektrika, torej e-tron, njihovi nasprotniki bi trdili, da je to dizelski Q8, saj da tudi elektrika lahko nastaja na umazan način, financira pa se iz istega vira kot dizelski revolveraš. In oboji bi imeli prav, zato bomo to pot malce spremenili hollywoodski scenarij in ga prilagodili v dvoboj dveh polikancev, z malce temne duše. Da bosta takšna, kot smo ljudje tudi sicer – ne beli, ne črni, ampak malce sivi.
Začnimo pri električnem kavboju. S svojimi razkošnimi dimenzijami in samo zasnovo seveda ustreza sodobnim modnim tokovom in tistemu, kar bojda »zahteva trg«. Velik mestni terenec, ki je lahkoten za upravljanje in tudi poskočen, a z njegovimi centimetri, v dolžino se jih nabere 490, je vse prej kot mestno vozilo. Pa čeprav naj bi električni avtomobili to v prvi vrsti tudi bili. Na drugi strani je veliki dizelski revolveraš skoraj njegov dvojček, tako po dimenzijah kot po samem poslanstvu, je nekaj večji, skoraj pet metrov meri v dolžino (natančno 4,99), a zato tudi nekaj lažji in skoraj še bolj okreten kot e-tron.
Oba sta po svoje pravi skulpturi avtomobilske tehnologije, saj oblikovno, ergonomsko in tehnološko sodita v sam vrh, vsak na svojem področju. V obeh je počutje v kabini odlično, voznik ne bo imel preveč dela z upravljanjem, če odmislimo vse neštete dodatne varnostne in udobnostne sisteme, ki jih ne manjka ne v enem ne v drugem. Je pa e-tron vseeno malce bolj shizofren avtomobil. Mogoče se sliši smešno, a električni avtomobil ima ogromno stvari vodenih in upravljanih električno. Ravno s tistim, s čimer naj bi pravzaprav varčeval. Lahko bi na primer vsaj odpiranje in zapiranje lopute za vtičnico naredili mehansko. Dobro, poraba elektrike za ta »podvig« ni velika, ampak vseeno, pri daljši vožnji pride vsak dodatni kilometer dosega še kako prav. Medtem pa v Q8 dizelski pogon naredi svoje in pomirja voznika, saj mu ni treba stalno gledati na količino goriva v vozilu, tudi če se odpravi na daljšo pot. V e-tronu pa mora. Ta je sicer naredil ogromen korak naprej v smeri uporabne elektrifikacije vozila, o tem ni dvoma. Od časov, ko so električna vozila z enim polnjenjem prevozila nekaj deset ali dobrih 100 kilometrov, pa do e-tronovih teoretičnih 400 in malce več kilometrov je velik korak naprej. A to pravi teorija, ko smo ga namreč mi napolnili »do vrha«, je potovalni računalnik kazal domet le 320 kilometrov. Malce v šali bi se lahko vprašali, ali na doseg vplivata tudi položaj planetov in povprečna vlaga na dan polnjenja.
Vseeno je zadeva vsakodnevno zelo uporabna, a kot smo omenili, če se bolj ali manj vrtite v mestu in primestjih. Že daljši obisk na avtocesti zahteva davek. S tem recimo dizelski Q8, ki zmore iskrivih 286 konjičev, e-tron pa celo več, kar 360, nima nobenih težav. V tem je za zdaj še prednost klasičnih dizlov, ki pa tudi niso tako umazani, grdi in zli, kot jih želijo prikazati razni lobiji. Vseeno je njegova uporabniška izkušnja v primerjavi z e-tronom bolj pomirjajoča, bolj sproščena, skratka bolj taka, kot bi od avtomobila tega kalibra upravičeno pričakovali. E-tron sicer prepriča s tihim delovanjem, nadvse udobnim podvozjem, tudi voznimi zmogljivostmi, a eno oko voznika vseeno stalno »počiva« na merilniku količine električne energije. Čeprav veliko manj kot pri tekmecih, pa vendarle.
In tukaj je na koncu še cena. Zanimivo, skorajda do stotine evrov sta enaki, pri čemer je Q8 s 84.600 evri za 100 evrov cenejši od tišjega, mirnega in uglajenega e-trona, ki zahteva od kupca, da pokaže najmanj 84.700 evrov. Ceni dejansko ne bi mogli biti bolj izenačeni, z nekaj dodatne opreme seveda lahko tudi pošteno poskočita, a glede na značaj obeh avtomobilov, njune lastnosti, navsezadnje tudi zmogljivosti, se bo kupec težko odločil. Izbira je torej težka, a istočasno tudi lahka. Če ste si zaželeli novotarije na cesti, malo dela s kabli, iskanjem polnilnice in malo več stresa, potem je za vas e-tron. Če pa ste pripadnik tradicionalnih pogonov, ki v ničemer ne zaostajajo za električnimi, in si želite precej bolj sproščenega sobivanja z vašim avtomobilom, je dizelski Q8 kot naročen. Zatorej bi v tem primeru lahko rekli, da je ravno pripadnik »stare garde« za zdaj še izvlekel svoj kolt nekoliko hitreje kot novinec v mestu. Več pa v sklepu.
