Včeraj je bil objavljen podatek, da se je nemška ekonomija v letošnjem drugem kvartalu skrčila za 0,1 odstotka, kar ni izven pričakovanega, saj so nemški mesečni PMI kazalniki in podatki o rasti oziroma krčitvi nemške industrijske proizvodnje nakazovali na stagnacijske rasti nemškega gospodarstva v letošnjem drugem četrtletju. Izven pričakovanih nivojev pa je bil včerajšnji odčitek glede industrijske proizvodnje na Kitajskem. Kitajska industrijska proizvodnja je v juliju na letni ravni porasla za 4,8 odstotka, medtem ko je bila pričakovana 6-odstotna rast. Tudi povpraševanje na drobno ni doseglo pričakovane rasti. To je na Kitajskem doživelo 7,6 odstotno rast, medtem ko so pričakovanja analitikov za julij bila pri vsaj 8,6-odstotni rasti. Oba podatka govorita o nižjem kot pričakovanem povpraševanju s strani Kitajske, tako s strani gospodinjstev kakor s strani industrije, kar je včeraj na svetovnih delniških trgih posledično povzročilo prilagoditev tečajev.
Omenjen pritok makroekonomskih podatkov je sedaj voda na mlin, kar se tiče nadaljevanje stimulativnih denarnih politik centralnih bank v tem in še vsaj v prihodnjem letu. Omenjeni makroekonomski podatki vsekakor ne obljubljajo zadovoljivih ravni prihodnjega povpraševanja in potrošnje v globalni ekonomiji, kar seveda ne bo vodilo v ciljne inflacijski ravni določenih centralnih bank.
Nedavno so v Aziji centralne banke v tako raznolikih gospodarstvih, kot so Avstralija, Indija in Tajska, osuple trge z agresivnim znižanjem temeljnih obrestnih mer, kot odziv na trgovinsko vojno. Kitajska skozi banke ugodnejše kreditira gospodinjstva in gospodarstvo in sedaj lahko govorimo že z gotovostjo, da bo Evropska centralna banka (ECB) jeseni sprožila stimulativne ukrepe. Prvi bo nižanje obrestne mere v Septembru. Skupaj so EU, ZDA, Kitajska, Indija, Avstralija in Tajska ekonomije, ki predstavljajo levji delež svetovnega BDP in prebivalstva in vsaj v teh smo in bomo deležni višje likvidnosti. V vseh teh ekonomijah smo sedaj priča stimulativnim denarnim politikam in napovedi njihovega pospeška.
Zaradi prenizkih ravni potrošnje, ki je posledica prenizke kupne moči »mladih« gospodinjstev in trgovinskih vojn so stimulativne denarne politike po svetu nujne. Mnogo podjetja po svetu za vzpostavitev novih dobavnih poti in dodatnih kapitalskih investicij potrebujejo čim nižjim strošek financiranja. Torej nižje obresti. Nižji stroški financiranja podjetij posledično zvišujejo dobiček in s tem njihovo vrednost in vrednosti njihovih projektov. To se odrazi na cenah delnic in upajoč pri konkretni rasti plač.
