V poletnih mesecih lahko postane v stanovanjih in hišah neprijetno vroče. Do leta 2040 naj bi se število vročinskih dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija več kot popeterilo! Dejstvo, da temperature nad 27 stopinj Celzija (25 stopinj Celzija ponoči) v prostorih predstavljajo veliko obremenitev za človeško telo, zahteva bolj poglobljen pristop k načrtovanju trajnostnega poletnega ugodja brez uporabe energije.
Toplotnoakumulacijska masa je odločilna
»Masivni gradbeni elementi, kot so zidani zidovi, betonske plošče in tlaki, se segrevajo prek dneva le počasi, tako reducirajo temperaturo notranjega prostora in prek hladnejše noči oddajo odvečno toploto,« pravi dipl. ing. Othmar Kronthaler, predsednik skupine BAU!MASSIV! Z drugimi besedami: »Kolikor več toplotnoabsorpcijske mase, toliko manj se dvigne temperatura. Objekti, zgrajeni iz masivnih materialov, imajo posebno dobre vrednosti, saj lahko skozi masni volumen optimalno absorbirajo vročino.«
Poraba energije za hlajenje se nebi smela povečati
Za hlajenje se porablja več energije kot za segrevanje, tako lahko napačno projektiran objekt v toplejših klimatskih območjih porabi več energije poleti kot pozimi. Poleg tega imajo hladilni sistemi ne ravno ugodne vplive na zdravje in počutje. Ob pravilni izbiri materialov in zagotovitvi zadostne toplotnoakumulacijske mase ter z optimalnim projektiranjem odprtin s senčili se lahko hladilnim napravam povsem izognemo. Vsakdo ve, da so stare kamnite hiše na Krasu v poletni vročini vedno hladne, to je zaradi lastnosti kamna, ki ima nizko toplotno akumulacijo (počasno lastno segrevanje) in hkrati zadostno akumulacijsko maso. Ravno tako ima les nizko toplotno akumulacijo, vendar mu je treba zagotoviti tudi dovolj toplotnoakumulacijske mase, da zagotovimo fazni zamik. Največji problem so podstrešni prostori, saj lesena konstrukcija nima dovolj mase in tudi sončno sevanje pada na streho pod večjim kotom. Še vedno se da problem rešiti z uporabo celulozne izolacije in masivnih predelnih sten.
Sistem, ki odlično rešuje problem poletnega pregrevanja, so lesocementni opažni zidaki. Les (celuloza) z nizko toplotno akumulacijo zaščiti betonsko jedro pred pregrevanjem, betonsko jedro pa zagotavlja dovolj toplotnoakumulacijske mase. To zagotavlja več kot 12-urni fazni zamik že brez toplotne izolacije. Po severni Sloveniji je temperatura v teh objektih poleti okoli 20 stopinj Celzija, kar je za nežnejši spol celo malo prehladno. Se pa da to temperaturo dvigniti z odpiranjem oken, pri tem je pomembno imeti vrata zaprta, da se hladen zrak ne izlije iz objekta. V toplejših klimatskih območjih po Sloveniji (Nova Gorica …) je v takih objektih kakšna stopinja več – 21 do 22 stopinj Celzija, vendar še vedno v mejah ugodja. Toplotnoakumulacijski učinek lahko še povečamo z izbiro zidakov s širšim betonskim jedrom.
Z globalnim segrevanjem bo načrtovanje trajnega poletnega ugodja vedno aktualnejša tema.
Vzhod države: 041 410 014
Zahod države: 041 542 727
e-pošta: info@isospan.si
www.isospan.eu