V Lekarni Ljubljana so včeraj vendarle prekinili molk glede nenadnega torkovega zaprtja njihovih poslovalnic. Razkrili so, da so bili v ponedeljek tarča napada izsiljevalskega virusa, ki je začasno onemogočil delovanje njihovega informacijskega sistema. Zatrdili so, da so napad prijavili pristojnim institucijam in organom pregona, sicer pa so bili z informacijami skopi. »Ne moremo dajati podrobnih informacij, saj preiskava še poteka,« so nam dejali v njihovi službi za komuniciranje z javnostjo.
Za zdaj smo izvedeli le, da je izsiljevalski virus med drugim onemogočil povezavo s sistemom eRecept, ki je del krovnega sistema eZdravje, vendar je po ocenah varnostnih strokovnjakov malo verjetno, da bi okužba prizadela tudi sam sistem eRecept. Za odgovore na vprašanja, kje je prišlo do vdora, ali so bile za napad krive ranljivosti v informacijskem sistemu in ali bi bilo napad mogoče preprečiti, bo treba počakati do konca preiskave.
Takrat bo znano tudi, ali so bili zaradi napada izpostavljeni in zlorabljeni občutljivi osebni podatki bolnikov. Inšpekcijski postopek zoper Lekarno Ljubljana je po uradni dolžnosti sprožil informacijski pooblaščenec, ki bo med drugim preverjal, ali so bili sprejeti potrebni ukrepi za zagotavljanje varovanja osebnih podatkov, napad pa preiskuje tudi policija.
Ker se mreža enot Lekarne Ljubljana razprostira čez dobršen del območja Ljubljane in Notranjske, je moteno delovanje njihovih lekarn prizadelo dobršen del slovenskih bolnikov. Ti bi pomoč sicer lahko poiskali v kateri izmed zasebnih lekarn, a kaj ko teh tako na obrobju Ljubljane kot tudi v samem središču mesta ni mogoče najti.
Poleg tega je prebivalcem nekaterih manjših krajev na voljo le ena lekarna ali pa le lekarne, ki sodijo pod okrilje Lekarne Ljubljana. Tako je na primer na območju Cerknice, kjer je prebivalcem na voljo le ena poslovalnica Lekarne Ljubljana. Ko so se v torek zaprla vrata vseh lekarn v njihovi mreži, so tamkajšnji prebivalci za nekaj časa ostali brez dostopa do zdravil.
Gneča pri zasebnikih
Delovanje Lekarne Ljubljana ostaja moteno še naprej. Vse poslovalnice so že odprte in poslujejo po običajnem urniku, vendar omogočajo le izdajo zdravil na papirnati recept. »Izdajamo tudi zdravila, za katera je potrebno doplačilo, vendar doplačila trenutno ne moremo zaračunati,« so nam pojasnili v zavodu. Paciente bodo glede potrebnih doplačil predvidoma kontaktirali naknadno. Ponovna vzpostavitev informacijskega sistema naj bi bila, kot so povedali v zavodu, končana že včeraj, sledilo pa bo postopno vključevanje enot nazaj v sistem.
Vse druge lekarne po državi medtem poslujejo normalno. Zdravila na recept je mogoče prevzeti tudi v zasebnih lekarnah, ki se na območju Ljubljane soočajo z bistveno povečanim obiskom bolnikov. V eni izmed ljubljanskih zasebnih lekarn, Lekarni Zalog, so nam povedali, da beležijo vsaj trikratno povečanje običajnega obiska in da s tolikšno gnečo v času poletnih dopustov zelo težko shajajo. Da so težave v poslovalnicah Lekarne Ljubljana vplivale na povečan obisk v njihovi poslovalnici, so nam potrdili tudi v Lekarni Zupančičeva jama, kjer so opazili, da so bili bolniki obveščeni o tem, da so pri njih dostopna zdravila na elektronski recept.
Pozivi k odgovornemu varovanju podatkov
Napad na Lekarno Ljubljana so včeraj obsodili ljubljanski zastopniki pacientovih pravic. »Napad je lekarnam gotovo otežil poslovanje z recepti, predvsem pa je prizadel bolnike,« je poudarila zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. Ob tem je izrazila upanje, da so bili zdravniki ustrezno obveščeni glede izdajanja papirnatih receptov in da o tem obveščajo tudi svoje paciente.
Na težave so se odzvali tudi v Strokovnem združenju lekarnarjev Slovenije, kjer so izpostavili pomen mreže lekarn z različnimi ponudniki: »S tem imajo bolniki možnost izbire in lahko v primeru težav v določeni lekarni vseeno dobijo potrebna zdravila v drugi lekarni. Zaviranje in onemogočanje delovanja koncesionarjev, ki je žal v prestolnici stalnica, bi se lahko izkazala za veliko pomanjkljivost, če bi dejansko uresničili težnje po samo enem ponudniku na enem večjem območju.« Opozorili so tudi na veliko odgovornost, ki jo imajo skrbniki občutljivih osebnih podatkov: »Vsi, ki dostopamo do sistema eZdravje, smo zavezani k varnosti. Protivirusne programe imamo nameščene, a kljub dodatni zaščiti se vdor v sistem lahko zgodi. Vsi uporabniki interneta smo ranljivi, zato moramo s podatki ravnati še kako previdno.«
Primer Lekarne Ljubljana sicer še zdaleč ni prvi primer, ko je bilo zaradi napada računalniškega virusa onemogočeno delovanje kake organizacije ali podjetja. Spomnimo, virus WannaCry je pred dvema letoma onesposobil več sto podjetij in organizacij po svetu, med drugim tudi številne britanske bolnišnice, ki jim je prizadejal večmilijonsko škodo.
Anketa: »Po dveh dneh sem še vedno brez zdravil«
Kako so otežen dostop do zdravil občutili bolniki, smo preverili pri tistih, ki so obiskali Lekarno Ljubljana pri Polikliniki. Izkazalo se je, da so bili bolniki pomanjkljivo obveščeni, pod kakšnimi pogoji poteka izdajanje zdravil, večje težave pa so imeli tisti, ki so potrebovali bolj zahtevna zdravila, ki so na voljo le v najbolje založenih lekarnah. Najmanj so težave z informacijskim sistemom ujezile tiste, ki imajo zdravila doma še na zalogi.
Lidija Emeršič: Že dva dni se neuspešno trudim priti do zdravil. Težava je v tem, da imam obnovljiv recept, ki sem ga dobila že pred časom, fizičnega recepta pa nimam. Druga težava je, da potrebujem biološko zdravilo, ki ga imajo samo v tej konkretni poslovalnici, v drugih pa ni na zalogi in bi ga bilo treba posebej naročiti.
Jovanka Doknić: Zdravil nisem dobila. Moteno delovanje lekarn mi ne povzroča težav, ker imam zdravila še doma na zalogi. Da lekarne ne delujejo normalno, sem bila sicer obveščena, vendar na spletu nisem našla natančnih informacij, ali ta poslovalnica že normalno obratuje. Šele v sami lekarni sem videla obvestilo, da za izdajo zdravil potrebujem papirnati recept.
Mladen Miočinovič: Jaz pravim ljudem, brez panike. To je pač svet, v katerem živimo danes. Če ne bi napadli tega informacijskega sistema, bi pa morda katerega drugega. Res pa je, da bi bilo bolje, če ne bi delovali radarji, kot pa da ne delujejo lekarne. (Smeh.) Prepričan sem, da bo informacijski sistem lekarn po dnevu ali dveh ponovno vzpostavljen.
Marija Maletin: Nimam pojma, kaj se dogaja. Že ves dan sem pri zdravnikih, kjer me o tem, da potrebujem fizični recept, ni obvestil nihče, medijev pa prav tako nisem mogla spremljati. Predvsem pa me čudi, da živimo v tako naprednem in digitaliziranem svetu, a tehničnih napak ni mogoče odpraviti v nekem doglednem času.
Jožefa Vodnjov: Zdravila sem dobila, ker sem s seboj prinesla fizični recept z današnjim datumom. Danes sem obiskala ambulanto, kjer so bili o zapletih že obveščeni in so me tudi opozorili, da potrebujem fizični recept. V lekarni je nato vse potekalo gladko.
Preberite še: Malo verjetno, da bi se okužba razširila na sistem eRecept
