Da črni trg s predmeti kulturne dediščine, od starih rimskih kovancev pa vse do delov grških stebrov ali rimskih marmornih kipov, po Evropi cveti, dokazujejo tudi številke malodane vsakoletnih akcij evropskih policij in carinskih služb, ki jih koordinira bodisi Europol bodisi Interpol. Zadnjo tako skupno akcijo so poimenovali Pandora III, vodila jo je španska policija, za koordinacijo pa sta poskrbela Interpol in Europol, sodelovala je tudi Svetovna carinska organizacija. Izplen je milo rečeno zanimiv: 18.000 zaseženih predmetov kulturne dediščine in 59 aretiranih osumljencev.

Policisti in cariniki 29 držav so se glede na zadnje poročilo, ki ga je objavil Europol, usmerili predvsem v spletne trgovine in tako imenovane »vroče točke«, torej kraje, kjer arheološka izkopavanja še potekajo ali pa so že del turistične kulturne ponudbe posameznih držav in tako tarče plenilcev. Med zaseženimi starinami so se znašli številne arheološke izkopanine, pohištvo, kovanci, slike, glasbeni inštrumenti in kipi. Med hišnimi preiskavami so zasegli tudi ogromno pripomočkov za iskanje arheoloških predmetov, na primer detektorje kovin. Večina zaseženega je z evropskih najdišč, nekaj tudi iz Kolumbije, Egipta, Iraka in Maroka, so sporočili iz Europola.

Iz zemlje na splet

»Boj z nezakonito trgovino s kulturno dediščino se začne in konča na spletu. Kriminalne združbe izkoriščajo spletne platforme za oglaševanje in prodajo. Zadnje čase tudi in predvsem družbena omrežja. V okviru operacije Pandora III smo na Nizozemskem ustanovili kiber skupino, v kateri je sodelovalo 26 strokovnjakov iz 21 držav. Razvili smo posebno programsko opremo in tako zaznali in preučili 169 sumljivih spletnih strani, ob koncu akcije pa na podlagi teh podatkov zasegli 682 predmetov,« so sporočili iz Europola.

Drugi kolegi so opravljali delo na terenu in tako opravili inšpekcijski nadzor v dražbenih hišah, muzejih in zasebnih zbirkah, preverjali pristanišča, letališča in nadzirali arheološka najdišča.

Tovrstne akcije niso redkost in zagotovo jih bodo še ponavljali. Letos so tako razkrinkali britansko-romunsko združbo, ki je ukradla in začela preprodajati kar 260 starinskih knjig (prve izdaje iz 16. in 17. stoletja), katerih vrednost naj bi presegla dva milijona evrov. Spomladi so prijeli tatove starih zemljevidov iz knjižnic v Španiji in Franciji. Lansko jesen so razbili špansko-bolgarsko združbo in zasegli kar 30.000 kosov izvirnih in ponarejenih artefaktov. Lansko poletje pa je zaznamovala največja akcija razbitja tihotapcev na italijanskih tleh, ki so več desetletij kradli starine z arheoloških najdišč na Siciliji ter jih preprodajali v Nemčiji.