Ta teden je londonski nogometni klub Chelsea enemu od svojih navijačev za vedno prepovedal vstop na svoj stadion Stamford Bridge zaradi uporabe rasističnih žaljivk, groženj in agresivnega vedenja na tekmi proti Manchester Cityju decembra lani. V ligi prvakov so za eno ali dve leti začasno prepovedali vstop še petim navijačem zaradi neprimernega vedenja na isti tekmi, njihova tarča pa je bil nogometaš Raheem Sterling. Čeprav policija proti nasilnežem ni vložila kazenskih ovadb, so se pri klubu odločili, da jim vstop prepovedo zaradi kršenja pravil in pogojev, ki so jih sprejeli ob nakupu vstopnic.

Londonski klub še zdaleč ni edini, ki se spopada z vedno pogostejšimi primeri rasizma na svojih tekmah. Britanska organizacija Kick It Out, ki se zavzema za enakost v nogometu, je v svojem poročilu namreč razkrila, da je samo v sezoni 2018/19 naštela 442 primerov diskriminacije na britanskih igriščih, tako v profesionalnem kot v ljubiteljskem nogometu, kar je za polovico več kot prejšnjo sezono, ko so našteli 319 primerov.

Vedno več rasizma, islamofobije in antisemitizma

Zlorab na rasni osnovi je bilo kar 65 odstotkov, kar pomeni, da je rasizem najpogostejša oblika diskriminacije v britanskem nogometu. Primerov rasne diskriminacije je bilo v zadnji sezoni 43 odstotkov več kot sezono prej. To je že sedmo leto zapored, ko je organizacija ugotovila porast diskriminacije v tem športu, največ do zdaj je bilo tudi prijavljene islamofobije in antisemitizma, saj je število primerov naraslo za 75 odstotkov.

Primerov diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti je bilo za 12 odstotkov več kot sezono prej, prijav diskriminacije na podlagi spola je bilo osem, tako kot sezono prej, število primerov diskriminacije na podlagi invalidnosti pa je padlo s 15 na 9.

Direktorice organizacije Kick It Out Roisin Wood rezultati ne presenečajo, saj po njenem mnenju nogomet odraža stanje v celotni družbi. Število prijav je skrb zbujajoče, še bolj pa jo skrbi dejstvo, da je v nižjih nivojih nogometne piramide prijav manj, predvsem zaradi pomanjkanja zaupanja v sposobnost vodilnih, da bi se s to težavo znali tudi spopasti. S tem ima v mislih predvsem Britansko nogometno zvezo, ki organizacije ni uspela obvestiti o razpletu 79 odstotkov primerov prijavljene diskriminacije v ljubiteljskem nogometu, v 40 odstotkih primerov je šlo za diskriminacijo pri mladoletnih igralcih in igralkah.

Pozivi k strožjemu kaznovanju

Poročilo britanske organizacije dokazuje, da rasizem ni problem samo v balkanskih ali vzhodnoevropskih državah, kot smo pogosto lahko brali v britanskih medijih, na primer po marčevski tekmi med Anglijo in Črno goro. Gre za globalni problem, ki pa se zaostruje ob aktualnih političnih razmerah. Za zdaj so večinoma kaznovani posamezniki, pozivi po ostrejših kaznih pa so vedno glasnejši.

Tarča rasističnega incidenta na Stamford Bridgeu Raheem Sterling je aprila letos v kolumni, objavljeni v Daily Mailu, vodilne na primer pozval, naj klube v primeru rasističnih napadov kaznujejo z odvzemom devetih točk, saj kaznovanje posameznikov očitno ni učinkovito. Tudi predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin je aprila letos sodnike pozval, naj v primeru rasističnih incidentov prekinejo tekmo. Sam meni, da bi v sekundi, ko bi bila tekma prekinjena, 90 odstotkov »normalnih ljudi poskrbelo za tistih nekaj idiotov« v občinstvu. Čeferin sicer meni, da je največja kazen že to, da mora klub igrati pred praznim stadionom, kot se je nekajkrat zgodilo na Hrvaškem, v primeru ponavljanja kršitev pa bi klub lahko tudi izločili iz lige, a to naj bi bila skrajna možnost.

Primeri rasizma tudi pri nas

Tudi v slovenski nogometni ligi niso imuni za rasistične incidente, zaradi rasistične žaljivke je leta 2016 Olimpijo moral zapustiti trener Marko Nikolić. Zaradi besnenja nad nigerijskim napadalcem Blessingom Elekejem se je znašel celo na naslovnici spletne strani BBC, saj ga v Olimpiji sprva niso odpustili, po kazni Nogometne zveze Slovenije pa je moral klub kljub prošnjam Elekeja zapustiti.

Do novega rasističnega incidenta je aprila letos prišlo tudi v tretji slovenski nogometni ligi na tekmi med Zagorjem in Svobodo, ko je gambijski nogometaš ljubljanskega kluba udaril sodnika Blaža Kosa. Ousman Juwara je trdil, da ga je sodnik rasistično žalil. Tekmo je disciplinski sodnik nato prisodil Zagorju, Svoboda je dobila 250 evrov kazni, Juwara pa je bil suspendiran. Kazni za sodnika ni bilo.