Von der Leynova, ki v Zagrebu nadaljuje pogovore z voditelji članic Unije o svoji novi ekipi in programu, se je Plenkoviću zahvalila za podporo njeni kandidaturi ter ocenila, da je Hrvaška, ki bo kot najmlajša članica EU v prvi polovici leta 2020 predsedovala EU, "velika zgodba o uspehu" in je lahko vzor drugim državam.
Poudarila je, da je njen cilj uravnotežiti EU: tako med zahodom in vzhodom kot med novimi in starimi ter velikimi in malimi članicami. EU je lahko močna le, če je enotna, probleme je mogoče reševati le, če smo enotni in če govorimo z močnim evropskim glasom, je dejala.
V ospredju pogovorov so bili sicer sestava prihodnje Evropske komisije - Hrvaška je med tistimi članicami unije, ki von der Leynovi še niso predlagale kandidata ali kandidatke za evropskega komisarja -, hrvaško predsedovanje EU v prvi polovici leta 2020 ter prihodnji večletni finančni okvir EU.
"Zelo cenim velik napor, ki ga je naredila Hrvaška" v procesu vstopanja v evroobmočje in schengensko območje, je dejala ob prihodu na pogovore s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in spomnila, da je za to potrebna soglasna podpora v Svetu EU. Pri tem je zagotovila, da je na strani Hrvaške, da s tem procesom nadaljuje.
Hrvaška bo srečanje z von der Laynovo izkoristila za to, da novoizvoljeni predsednici Evropske komisije predstavi svoje specifičnosti, pa je pred pogovori napovedal Plenković.
Kot je dejal, država "lovi korak" ne le s starimi članicami EU, ampak tudi novimi, ki so v EU vstopile leta 2004 in 2007.
Ta teden bo obiskala še Španijo in Italijo
Hrvaška je po Franciji in Poljski tretja država, ki jo je obiskala novoizvoljena predsednica Evropske komisije, v tem tednu pa naj bi obiskala tudi Španijo in Italijo.
Von der Leynova, ki je usmeritve komisije ob svoji izvolitvi pred štirinajstimi dnevi predstavila Evropskemu parlamentu, je v Zagrebu spomnila na pomen tem, kot so inovacije, digitalizacija in demografija. Prav vprašanje demografskih sprememb je omenila kot izziv, ki ga želi obrniti v priložnost.
Plenković je pred pogovori napovedal, da bo Hrvaška, ki bo Svetu EU predsedovala v prvi polovici prihodnjega leta, med predsedovanjem dala svoj prispevek pri sprejemanju proračuna za obdobje 2012-2027, ki bo določil prioritete delovanja EU. Kot je dejal, bo izrazil tudi pripravljenost, da se v času hrvaškega predsedovanja skušajo najti rešitve za demokratični deficit v EU oziroma za "krepitev njene demokratične legitimnosti".
Kot je poudaril, je treba definirati koncept spitzenkandidatov, da bi lahko naslednje volitve v Evropski parlament izvedli tako, da bodo vse politične skupine vedele, kaj točno ta koncept pomeni. Novoizvoljeni predsednici Evropske komisije naj bi Plenković, kot je dejal, tudi predstavil predlog, da bi med hrvaškim predsedovanjem Svetu EU organizirali sestanek na vrhu med članicami EU in državami jugovzhodne Evrope, na katerem bi razpravljali o širitvi unije.
