Vrhovni sodnik Jan Zobec se je v zadnjem času v različnih prispevkih osredotočil na domnevne nepravilnosti v sodstvu. Pri tem je med drugim govoril o »hudih pritiskih, ki jih vsakodnevno doživljajo sodniki prek vdorov v njihovo zasebno pošto, preiskav kabinetov, podtikanja neresničnih podatkov v njihove personalne mape in drugih različnih oblik mobinga…«. Do njegovih očitkov se je zdaj opredelil tudi sodni svet.
Glede bržkone najhujšega očitka o »preiskavah kabinetov« je sodni svet v zapisniku z zadnje seje pojasnil, da jim je Zobec predstavil le en primer, ki ga po preverjenih podatkih niti ni mogoče opredeliti kot preiskavo kabineta. »Prizadeti sodnik (gre za sodnika ljubljanskega okrožnega sodišča, op. p.) je v konkretnem primeru zaradi menjave področja dela in odhoda na drug oddelek sodišča sodniški kabinet izpraznil in predal kolegici sodnici. Ta je ob vselitvi v kabinet našla precejšnje število dokumentov iz različnih sodnih spisov, ki jih je pred tem obravnaval prizadeti sodnik, ter nekatere osebne stvari sodnika. To je sporočila sodni upravi, ki je poskrbela za ustrezno hrambo dokumentov,« so pri sodnem svetu opisali dogajanje. To bi bilo po mnenju nekaterih naših sogovornikov iz sodniških vrst celo zrelo za disciplinsko sankcijo sodnika, ki je nekatere dokumente po nesreči ali nalašč pozabil vrniti v sodni spis, kamor spadajo. Iz zapisnika je razvidno, da je vodstvo ljubljanskega sodišča sodniku to tudi oporekalo v postopku ocenjevanja, do česar pa se sodni svet tokrat ni opredelil, saj gre za ločene postopke.
Napaka, a enkraten dogodek
Za precej bolj nedolžnega od predstavljenega se je izkazal tudi očitek »vdora v zasebno pošto«, čeprav je pri tem dejansko prišlo do nepravilnosti. Osebna pošta je bila sodniku poslana na naslov sodišča, v sprejemni pisarni pa jo je osebje nepravilno odprlo in vložilo v spis, ker je pošiljatelj na vlogi navedel tudi opravilno številko konkretne sodne zadeve. Ker je bila ta zadeva že zaključena in je sodnik že opravljal sodniško funkcijo na drugem področju, je vlogo nazadnje v roke prejel vodja oddelka. Sodni svet je sklenil, da je šlo za napako, vendar enkraten dogodek, sodni upravi pa priporočil, naj sodno osebje v sprejemni pisarni opozori na pravilno ravnanje in se sodniku opraviči.
Glede »podtikanja neresničnih podatkov v personalne mape« sodnikov je sodni svet ocenil, da so predvideni nadzorni mehanizmi v dveh predstavljenih primerih delovali. V enem primeru je bila prizadeta sodnica uspešna s pritožbo na oceno njenega dela, ki je temeljila tudi na podatkih, ki ne bi smeli biti vloženi v njeno personalno mapo, in nato tudi uspešno kandidirala na mesto okrožne sodnice. V drugem primeru pa je predsednik vrhovnega sodišča po mnenju sodnega sveta ustrezno reagiral, ko se je ob podobnem zapletu odzval s priporočilom, naj se sodnike o nameravanem vnosu podatkov v njihove osebne spise v bodoče predhodno seznani, nato pa naj se ti podatki v spis vložijo skupaj s pripombami sodnikov.
Že danes so sodniki namreč obveščeni o vseh podatkih, ki se vlagajo v njihov spis. »Podtikanje« tako v resnici niti ni možno, vendar pa lahko pripombe podajo šele naknadno.
Zobec, s katerim se bo ukvarjala tudi etična komisija sodnega sveta, je kljub vsemu lahko s tokratnim zapisnikom sodnega sveta tudi zadovoljen. Svet je ocenil, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, ga imenoval za vrhovnega sodnika svetnika in uvrstil v 61. plačni razred.
