J. Sušnik je od podpredsednika napredoval do predsednika. Napredovala je tudi metoda »malo po domače«, zdaj imamo samopašnost. 26. junija 2019 je predsednik ZDUS društvom upokojencev poslal okrožnico, v kateri hvali minuli in hkrati napoveduje naslednji Medgeneracijski festival. Ljubljanski upokojenci so festival sprejeli benevolentno kot vsako priložnost, pri kateri stopi v ospredje problematika starejše generacije. Sprejele so ga torej tako rekoč kumulativno, kot dodatno prireditev ob že tradicionalnem Festivalu za 3. življenjsko obdobje. Drugače J. Sušnik, ki se zadeve loteva alternativno, to je, ali mi ali oni. In tako smo pri drugi polovici njegove okrožnice, ki se v tem delu spreminja v grozilno pismo. Dopis, s katerim predsednik (kar je sporno, v pripravah na zadnje volitve so bila kršena osnovna načela enakopravnosti članov) J. Sušnik poziva društva, naj ne sodelujejo na Festivalu za 3. življenjsko obdobje – neupogljivim pa grozi s finančnimi sankcijami –, odpira pogled v brezno, v katerem se je pod vodstvom Sušnika znašla ZDUS.
Če pustimo ob strani način komuniciranja z upokojenci, ki so v veliki večini razumni ljudje, ter gospodovalni ton, s katerim se obrača na društva, gre v tej najnovejši grozljivki za tri, zelo vljudno rečeno, spodrsljaje, dva zelo huda. Prvič, Sušnik si spet jemlje pravico, da s svojim izsiljevanjem naslavlja društva, ki niso člani ZDUS. Člani ZDUS so samo pokrajinske zveze, tako piše v statutu ZDUS. Drugič, in to je hujše, jemlje si pravico zapovedovati samostojnim organizacijam (za kar jih celo priznava), kaj smejo in česa ne. Sklep upravnega odbora ZDUS (o nesodelovanju na F3ŽO) zavezuje samo organizacijo, ki se imenuje ZDUS, in nikogar drugega. Razen ko se pristojni organ vključene organizacije s svojim avtonomnim sklepom zaveže, da bo ravnal enako. Tretjič, in to je najhujše, Sušnik hoče javna sredstva, namenjena za reševanje stisk vseh starejših, zlorabiti kot sredstvo za finančno izsiljevanje društev, ko jim grozi z odvzemom finančnih sredstev, če bi si drznila sodelovati na F3ŽO. Državne organe, ki ta sredstva zagotavljajo, tako nič hudega sluteče potiska v vlogo svojih sostorilcev.
Spričo takšnega stanja bi se moral dotok javnih sredstev v ZDUS nemudoma ustaviti, toda – retorično vprašanje – ali naj zaradi enega samopašneža trpi vsa upokojenska populacija?
Marjan Sedmak, Ljubljana
