Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Srbijo na dvodnevni obisk dopotoval včeraj popoldne, s srbskim gostiteljem Aleksandrom Vučićem pa sta po državniškem sprejemu na letališču Nikole Tesle slovesno odkrila ploščo o začetku njegove modernizacije, ki jo bo kot koncesionar skupaj z grškim podjetjem Terna izvedla francoska družba Vinci Airpots v vrednosti dobrih 260 milijonov evrov. Državi letos proslavljata 180. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov, v Beogradu, tedaj še prestolnici Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ), pa se je nazadnje mudil Jacques Chirac, in sicer decembra 2001. Kot prvi zahodni državnik po padcu Slobodana Miloševića je takrat v pogovorih s predsednikom ZRJ Vojislavom Koštunico branil integriteto preostanka nekdanje Jugoslavije z opozarjanjem pred odcepitvijo Črne gore. Od Macrona pa sedanji srbski predsednik po sklenitvi današnjih pogovorov pričakuje, da bo Beograd zapustil z večjim francoskim razumevanjem za njegove poglede na spore s Prištino, zlasti glede 100-odstotnih carin na srbsko (in bosansko) blago, ki jih je obsodila tudi EU, in za položaj srbskega življa na kosovskem severu.
Macron in Vučić sta po prvih pogovorih prisostvovala podpisu več dvostranskih sporazumov o gospodarskem in kulturnem sodelovanju, pa tudi o nakupih vojaške opreme – po navedbah pomočnika obrambnega ministra Srbije Nenada Miloradovića tudi radarskih sistemov RTS in protiletalskih raket mistral za integracijo v doma razvit obrambni sistem pasars.
Na željo francoskega predsednika sta z Vučićem po položitvi venca k spomeniku branilcem Beograda med prvo svetovno vojno obiskala tudi grob srbske herojke iz te vojne Milunke Savić, odlikovane tudi s francoskim redom legije časti. Pri spomeniku zahvale Franciji na Kalemegdanu sta predsednika sinoči nagovorila navzoče Beograjčane, ki pa niso enotno pokazali navdušenja za obisk visokega francoskega gosta. Po družbenih omrežjih so namreč nekateri pozivali, naj si someščani po vzoru francoskih protestnikov nadenejo rumene odsevne jopiče, a kaj več od poziva ni sledilo. Je pa to spomnilo, da je bil tudi tokratni obisk francoskega predsednika prestavljen, podobno kot leta 2001 Chiracov – tedaj zaradi terorističnih napadov v ZDA, Macron pa je decembra lani za nedoločen čas preložil obisk Srbije prav zaradi množičnih protestov proti vladnim reformam v Parizu, ki so na svoj način odmevali tudi v Beogradu, kjer se je vzdignil zdaj že razvodeneli upor raznolike opozicije proti Vučiću.
Zamer ni več
Macron bo dvodnevni obisk v Srbiji danes sklenil s pogovorom s predstavniki regionalnega mladinskega centra RYCO, neodvisne organizacije šestih balkanskih pretendentk za članstvo v EU, katere cilj je širitev duha sodelovanja in sožitja med mladimi v teh državah. Sprehodil naj bi se tudi po osrednji beograjski ulici kneza Mihajla pod budnim očesom 4000 pripadnikov posebnih enot, ki skrbijo za varnost visokega gosta. Okoli 700 akreditiranih novinarjev pa kaže tudi na pomen tokratnega francosko-srbskega srečanja. Tudi francoski mediji so spomnili na protokolarni zdrs lansko jesen ob 100. obletnici mirovnega sporazuma iz prve svetovne vojne, ko je bil Vučić v Parizu poseden v drugo vrsto slovesnosti, njegov kosovski kolega Hashim Thaci pa med glavne protagoniste.
Sicer pa se analitiki večinoma ukvarjajo z vprašanjem, v kolikšni meri bo Macronov obisk vplival na nadaljnji razvoj odnosov med Beogradom in Prištino, kjer se Francija nekoliko odmika od trdega nemškega stališča o neodpiranju pandorine nacionalistične skrinjice z vprašanjem mej med Kosovom in Srbijo. Kar zadeva podporo srbskemu članstvu v EU, vsi poudarjajo mnenje francoskega predsednika, da je treba pred kakršno koli širitvijo urediti notranje težave Unije. Glede gospodarskih odnosov pa poudarjajo povečan interes Francije za navzočnost v delu Evrope, ki ga zadnjih šest let z ugodnimi krediti, infrastrukturnimi projekti in prevzemi podjetij pospešeno snubi Kitajska.
