»Tole je prvo ribezovo vino, ki sem ga naredil. Mislim, da mi je kar uspelo,« nam je skoraj 28-letni Tilen Soklič v Krnici pod Pokljuko pokazal majhno stekleničko z rdečo tekočino. »Tole pa je ribezov sok. Tudi v marmelado ga predelujemo,« opisuje izdelke iz ribeza, ki raste na njegovem nasadu v bližnjih Zgornjih Gorjah. »Z ribezom sem se začel ukvarjati pred kakimi tremi leti. Nasadil sem 100 grmov rdečega ribeza, preostalih 500 grmov pa je črnega,« pravi. »Naši kraji so bili včasih znani po ribezu. Začeli so ga vzgajati že pred vojno, na veliko pa so ga sadili v 50. letih prejšnjega stoletja. Ta panoga je cvetela še v 60. in 70. letih, ko so mu rekli kar zlato,« opisuje zgodovino.
Letos ga je oklestila toča
Prišla so 80. leta, ki so vse postavila na glavo, pravi Soklič. »Takrat je vse zamrlo. Bolezni in poceni ribez s Poljskega so bili krivi za to. Cena pridelka je toliko padla, da so kmetje, ki so prej od tega dobro živeli, začeli opuščati pridelavo.« Da se je sam lotil obujanja nekdanje dejavnosti v okolju, je kriva želja, da bi pridelal svoje vino. »Veliko sem bral o tem, iz česa vse se da pridelati vino. Odločil sem se, da bom poskusil z ribezom, za katerega je znano, da v naših krajih dobro uspeva,« se svojih začetkov ukvarjanja z ribezom spominja Soklič. »Obljubil sem si, da bom pri tem vztrajal vsaj pet let,« pravi in se pohvali, da je ravno v postopku registracije dodatne dejavnosti na kmetiji. »Vem, da so včasih tukaj izdelovali vino iz ribeza. Vendar ko sem povpraševal pri starejših kmetih in brskal po knjigah, nihče več nima recepture, tako da jo moram izpopolniti sam,« pripoveduje. Rad bi dosegel, da bi bilo njegovo vino res kakovostno, prodajal pa bi ga rad v majhnih stekleničkah v darilnem programu. Sicer ob vrtnarski službi na blejski Infrastrukturi že dlje časa goji šparglje in česen. Kmetijo Pr' Andreco je ustanovil skupaj z družino, vso zemljo za pridelavo pa imajo, dodaja, v najemu.
V teh dneh ribez ravno obirajo, mama in teta pa sta mu ob našem obisku na pomoč priskočili pri zamudnem pecljanju – odstranjevanju tankih pecljev s plodov. »Prvo in drugo leto je bilo pridelka kar nekaj, letos pa ga je pred nekaj tedni od 60 do 70 odstotkov oklestila toča. Lani smo ga obrali od 300 do 400 kilogramov, letos pa ga bo največ 100 kilogramov. Treba bo namestiti mreže, ki bodo nasad ščitile, a to bo kar zajetna naložba,« se zaveda mladi pridelovalec ribeza. »Mreže bi plodove ščitile tudi pred vse močnejšim soncem, ki je letos ožgalo grme,« opozori. Nekaj škode naredijo tudi gozdne živali. »Srnjaki in jeleni ribezove veje s trni zelo radi uporabijo za praskanje med rogovi. Vendar pa z veje s tem odstranijo listje in povzročijo, da se posuši,« pravi.
Delo se začne že pozimi
Oskrba nasada je zahtevna, poudarja. »Delo se začne februarja s prvim škropljenjem, ki grme zaščiti pred boleznimi in škodljivci. Takrat pride na vrsto tudi prvo obrezovanje. Najbolje ga je opraviti pozimi, ko rastlina še miruje, saj tako preprečimo, da bi veje napadla steklokrivka. To je majhna živalca, ki se zažre v veje, te pa potem začnejo odmirati,« nas pouči. Spomladi pa je treba v nasadu skrbeti za redno košnjo, saj morajo imeti rastline dovolj prostora za dihanje, tako pa se preprečijo tudi mnoge bolezni. Čeprav plodove obirajo julija, je treba za urejenost nasada z rednimi košnjami skrbeti vse do konca sezone.
