Amira Kanawati, Egipt
Slovenija je popolnoma drugačna od Egipta. Je zelo lepa in zelo zelena. Všeč mi je, da ni ves čas vroče. Mislim, da je to zelo všeč tudi moji mami, ki je Slovenka, saj sta skupaj s kolegico slovensko društvo, ki sta ga ustanovili, poimenovali Snežinka. In ljudje so bolj prijazni. Kadar se iz Slovenije vrnem v Kairo, pogrešam prav vse. Ljubim Slovenijo in njene ljudi. Prav zato sem se pred nekaj dnevi vpisala na ljubljansko univerzo. Močno upam, da se bodo moji načrti uresničili in bom tukaj študirala. Slovenščine se učim že od tretjega leta.
Stanislav Gorišek, Srbija
Opazil sem, da močno pogrešam občutek pripadnosti, ki smo ga kot otroci v naši družini kmalu izgubili, zato tudi sodelujem v Skupnosti srbsko-slovenskega prijateljstva Zdrvica Niš. Moj pokojni oče je bil Slovenec, iz Sevnice. Druga svetovna vojna ga je pregnala na jug, kjer je srečal mamo iz Češke, ki je bila prav tako na begu. Dobil je delo in ostala sta v Srbiji. Ko so se zgodovinske razmere spremenile, sem čutil, kot da me je domovina poklicala. Napotil sem se v Slovenijo, da spoznam svoje korenine in korenine svojega očeta. Celo moji vnuki se v Srbiji učijo slovensko. Nimam več svojcev v Sloveniji, pa se rad vračam z vsem srcem.
Anton Urbas, Avstralija
V tujini živim že 60 let. Tja me je pripeljalo življenje, pravzaprav razmere, ki so takrat vladale. Dolgo časa smo v Avstraliji pogrešali veliko stvari, na primer slovensko glasbo in plese. Pa smo si zgradili kulturne domove, plesne dvorane, sodelovali smo pri dramskih skupinah in podobno. Pravzaprav smo si skorajda vse stvari, ki smo jih tako zelo pogrešali, priskrbeli kar sami. Vseeno pa se velikokrat vračam domov. Pomembno se mi zdi, da rad obiskujem svojo domovino. Narava je tukaj povsem drugačna kot drugod. Tokrat so se o tem prepričale tudi starejša hčerka in vnukinje, ki me spremljajo.
Vesna Dević, Vojvodina
Mama je bila iz Metlike, jaz pa sem se rodila v Subotici. Veliko stvari iz Slovenije pogrešam. Planine, gore, saj smo v našem okolju vajeni le ravnih polj, na katerih rastejo sončnice. Vem, da so fotografije s takšnimi motivi čudovite, a pogrešam raznolikost, ki jo doživljam v Sloveniji. Spomnim se, da smo se na enem od nedavnih obiskov Slovenije najprej kopali v morju v Kopru, čez nekaj ur pa smo bili že v hribih, na Voglu, kjer nas je presenetil celo sneg. To me pri Sloveniji najbolj navdušuje. Kulinariko pa smo v naši družini povzeli po mami. Tudi za slovensko kulturo in glasbo skrbimo v društvu Slovencev Triglav.
