Trditev, da ima Slovenija enega najboljših šolskih sistemov na svetu, bo težko dokazati ne samo zato, ker je zastarel (avstro-ogrski), ampak predvsem zato, ker mednarodna skupnost (OZN) ugotavlja prav nasprotno. Slovenija ima vgrajeno integracijo, ki je po oceni mednarodne skupnosti slab koncept nadaljnjega razvoja nacionalnih šolskih sistemov in ga je treba ukiniti in nadomestiti z inkluzivnim.
Poleg problemov, ki jih lahko zasledimo pri razumevanju pojmov integracije in inkluzije, je videti, da nobeden od omenjenih šolskih ministrov ni spremljal dogajanja na mednarodni ravni glede nujnih sistemskih sprememb. Poleg tega naj omenimo, da šolski sistemi po svetu, kjer je zasebno šolstvo enakovredno javnemu, kažejo, da raven kvalitete šolanja vzdržujejo zasebne šole, ne pa javne. Zato je videti logično, zakaj bivši ministri ne razumejo, kako je lahko slovenski šolski sistem slab in je daleč od kakovosti, ki jo zahteva mednarodna skupnost (OZN). Zakaj Slovenija ni začela inkluzivnih sprememb skupaj z mednarodno skupnostjo, lahko le ugibamo.
Dr. Slavko Gaber je vodil šolsko administracijo, ki je definirala integracijo (bela knjiga 1995) in jo postavila za temeljni kamen nadaljnjega (napačnega) razvoja slovenskega šolskega sistema. Dr. Pavel Zgaga in dr. Lucija Čok sta bila verjetno prekratek čas za krmilom šolskega ministrstva, da bi lahko uveljavila kakršne koli inkluzivne spremembe, ki jih je zahtevala mednarodna skupnost med letoma 1998 in 2002. Naj omenimo še to, da je ravno bela knjiga (1995) postavila mednarodni okvir za nadaljnji razvoj slovenskega šolskega sistema: »Mednarodni pravni dokumenti skupaj z Ustavo Republike Slovenije tvorijo temeljno pravno normo, iz katere so izpeljani konkretni cilji.«
Druga pomembna letnica je 2011, ko je imela Slovenija izjemno priložnost popraviti napako šolsko politične administracije dr. Slavka Gabra iz leta 1995, pa tega ni storila. Dr. Igor Lukšič je bil osebno opozorjen, da je bela knjiga (2011) preprosto izpustila inkluzijo. Ostaja torej odprto vprašanje, zakaj se ministra nista držala lastnih ugotovitev glede na to, da sta imela istega tvorca obeh belih knjig, dr. Janeza Kreka.
Oba ključna ministra dr. Slavko Gaber in dr. Igor Lukšič sta obšla mednarodne zahteve po uvajanju inkluzije in še vedno ne razumeta, da bo pot slabega slovenskega šolskega sistema z integracijo kmalu končana, če upoštevamo temeljno pravno normo, ki jo oba priznavata. Mednarodne institucije zahtevajo, da se realizira premik v nacionalnih šolskih sistemih od integracije k inkluziji do leta 2030.
Boris Hartman, Ljubljana
