Druščina, zbrana pod imenom Alternative Ljubljana, je pred štiri leti ponudila svoje prvo vodstvo po safariju ljubljanskih grafitov in sorodnih uličnih ekspresij. Vmes so razvili še vodeni sprehod po kotičkih LGBT Ljubljane pa Wicked tour za tiste domače in tuje turiste, ki jih zanima, kako so v prestolnici nekoč mučili tatove in s katerimi čudežnimi opoji so zdravili bolezni. Najradovednejši si lahko utrip alternativno dvigujejo še na Deadly tour, kjer ob ogledu Plečnikovih dosežkov sežejo tudi do skrivnosti, pokopanih na ljubljanskih Žalah, in če to ni dovolj, lahko poganjajo kolesarska pedala po Mostah in na Uporniški turi spoznavajo temelje partizanskega odpora.
Izkušenj ima ekipa torej dovolj, da so letos organizirali prvi Ljubljana Street Art Festival, na katerem želijo povezati mednarodno in domačo ulično, umetniško, aktivistično in akademsko sceno. »Širši javnosti želimo predstaviti grafite in ulično umetnost v lokalnem okolju ter strniti različne pomenske razsežnosti tega dogajanja – tako estetiko kot politiko in subkulturo,« pojasnjuje eden od organizatorjev festivala Sandi Abram.
Od partizanov do nogometašev
Prvi festival grafitarske ulične umetnosti se je začel včeraj s simpozijem o politiki in političnem. Etnologinja Helena Konda in hrvaški kulturolog Eric Ušić sta se zazrla v zgodovino, prva na napisne akcije OF in grafite med drugo svetovno vojno, drugi je prestavil partizanske grafite v Istri. Monika Kropej se je posvetila ideologiji političnih grafitov v očeh splošne javnosti, predvsem grafitarskim bitkam, torej (velikokrat emancipatornim) akcijam črtanja in prečrtanja, predrugačenja in minljivosti grafitov. Sociologinja Nina Perger pa je predstavila akcijo »dekontraminacije« sovražnega govora, torej projekt mapiranja in dokumentiranja sovražnega govora na stenah in odzivov nanj. Mitja Velikonja je poročal o metodah preučevanja grafitov, tako denimo navijaških kot povezanih z migrantsko krizo.
Pohlepna usta
Akcijo grafitiranja zunanje stene lani zgorelega in zdaj obnovljenega metelkovskega kluba Jalla Jalla bo vse do sobote med drugim vodil puljski ilustrator Vedran Štimac, ki se bo lotil stanovanjske problematike mest, po katerih so posegla pohlepna usta neoliberalnih zveri, razlaga Abram. Delal bo ob boku kolega Denisa Šmida in varaždinske muralistke, ki deluje pod imenom TAMAA. »Skušali smo tudi spolno uravnotežiti nabor gostov, seksizem je tudi znotraj grafitarske skupnosti in preostalih subkultur pogosto problematiziran,« poudarja organizator.
Že danes pa bodo na svoj račun na letnem vrtu Gale Hale v AKC Metelkova mesto prišli tudi grafitarski začetniki, stari od devet do 25 let, saj se bodo učili praktičnih plati sprejarskih potegov pa tudi nenapisanih uličnih pravil pri tem početju. »Za spreje bodo poprijeli tudi otroci iz manj privilegiranih družin iz Mladinskega središča Vič.«
Zvečer je mogoče v galeriji Škuc ujeti še projekcijo dokumentarnega filma Public Discourse (2003) ameriškega umetnika in aktivista Brada Downeyja, ki je zaznamoval razvoj političnih in estetskih grafitov v newyorških ulicah. Sledil bo pogovor o razširitvi konteksta njegovega umetniškega aktivizma, v četrtek pa bo tudi odprtje njegove razstave v galeriji Vžigalica; v petek bo odkritje pomenljivo imenovane skulpture Melania v naselju Rožno pri Sevnici, o čemer smo že poročali na straneh Dnevnikove dopisne redakcije.
Do praznega
Festival se bo v soboto končal s kolektivnim barvanjem stenskega triptiha med hostlom Celica in zdravstvenim domom v Metelkovi ulici, ki je med grafitarsko srenjo bolj znan kot Hall of Fame. Na tej prvi legalni grafitarjem namenjeni steni namreč sledove puščajo le najbolj uveljavljeni grafitarji, zdaj pa bo ostanke sprejarskih konzerv tam lahko sprostila tudi mlajša generacija. V Ambasadi Rog bo pod noč zaključni glasbeni finale, kjer bo glasbo pršil DJ Molotov.
