Kako spodbuditi razvoj novih oblik turizma v Metliki in Beli krajini, je bila osnovna ideja projekta z naslovom Zgodba o industrijski Metliki. Med marcem in koncem junija so se ga lotili študentje brežiške fakultete za turizem ter ljubljanskih fakultete za arhitekturo, za družbene vede in pedagoške fakultete v sodelovanju s strokovnim partnerjem, zavodom Allium. Ena od možnih nadgradenj obstoječega turizma v tem koncu Slovenije je prav gotovo industrijski turizem, saj je znamka tekstilne industrije Beti še danes pojem kakovosti ne le v Sloveniji, ampak na območju držav celotne nekdanje Jugoslavije in še kje. Pa čeprav z Betinih proizvodnih trakov že dolgo ne prihajajo več znamenite spodnjice, pižame, kopalke. Njeno znamko in proizvodnjo spodnjega perila sicer zadnja leta obuja metliško podjetje, Konfekcija Julija.
Še vedno nekaj uspešnih tekstilcev
Kot so ugotavljali študentje, gre za občino z močno tradicijo pridelovanja in predelave lanu ter z več obstoječih in še vedno uspešnih tekstilnih tovarn, poleg Beti, ki se je po prisilni poravnavi usmerila v proizvodnjo preje, tudi Komet, Pletisa, konfekcija Julija in druge. Študentje so vsa ta podjetja tudi obiskali. »Tekstil je del lokalne identitete in ga lahko vpletemo v različne turistične zgodbe, ponudbo spominkov, dogodkov, dekoracijo, namestitve, kulinariko, šport,« pravi ena od mentoric Barbara Pavlakovič s fakultete za turizem. Ker lahko tovrsten turistični produkt uspe le v sodelovanju z lokalno skupnostjo, so se študentje že pri snovanju idej povezali z občino, Razvojno informacijskim centrom Bela krajina, Belokranjskim muzejem, ki je pred tremi leti pripravil tudi razstavo ob 60-letnici tovarne Beti, in drugimi akterji na področju turizma.
Oblikovali so več programov, prilagojenih različnim ciljnim skupinam, od otrok in družin do turistov z avtodomi. »Programi se prepletajo z ogledom podjetja Beti, delavnicami tiska na tekstil, nakupovanjem v podjetju Komet ali Konfekciji Julija ter drugimi tematsko obarvanimi dejavnostmi,« pravi Pavlakovičeva. V turistične produkte bi lahko vključili tudi nekdanje zaposlene ali starejše delavce, ki bi vodili oglede tovarn ali izvajali delavnice, obiskovalce pa navdušili s svojim znanjem in zgodbami iz preteklosti, dodaja.
Ne le Kolpa in vino, Metlika je mnogo več
Med drugim so študentje oblikovali tudi grafično podobo Metlike s tradicionalnimi belokranjskimi tekstilnimi vzorci in vzorci s pisnic, ki bi jih lahko uporabili na zvezkih, mapah, magnetkih, torbah, majicah in drugih spominkih. Oblikovali so tudi maketo in arhitekturni načrt revitalizacije industrijske cone Beti, da bi bila primerna za dejavnosti obiskovalcev. Kot pravi izvršna direktorica Beti Maja Čibej, v podjetju, ki se zdaj ukvarja s proizvodnjo barvane preje, ogromno aktivnosti vlagajo prav v oživitev Betijine poslovne cone. Del prostorov so v zadnjih mesecih že zapolnili oziroma prodali, lani pa so se odločili tudi za prodajo blagovne znamke Beti, ki naj bi bila končana v prihodnjih mesecih. Čibejeva ob tem ideje študentov ocenjuje kot zelo privlačne in upa, da bo kakšna tudi uresničena. »Lahko so zelo dobrodošla dopolnitev in nadgradnja turistične ponudbe v Metliki, ki trenutno stavi predvsem na vino in reko Kolpo,« dodaja.
Kot pravi Pavlakovičeva, so rezultati projekta, ki sta ga sofinancirala evropski socialni sklad in Republika Slovenija, predvsem spodbuda lokalni skupnosti pri razvoju in nadgradnji turizma. »Prav tradicija, srčnost domačinov, znanje in spretnosti ter razvita tehnologija naredijo destinacijo privlačno za sodobnega turista, ki išče zanimiva doživetja in izkušnje. Metlika to zagotovo ima, ne le na področju tekstilnega industrijskega turizma, ampak tudi v mnogih drugih podjetjih, ki bi lahko obiskovalcem odprla svoja vrata.«