Po odstopu s funkcije predsednice uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) marca letos je Lidia Glavina obdržala plačo, ki jo je prejemala na vodstvenem položaju. Kot so na podlagi Dnevnikove zahteve po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja danes razkrili na SDH, Glavinova po odstopu prejema 10.975 evrov bruto mesečne plače, in sicer najdlje do konca maja 2020. Še naprej lahko uporablja službeni avtomobil audi Q3 quattro 2,0 TDI S-tronic, ki je bil prvič registriran v začetku leta 2015.
Po lanskoletni zamenjavi oblasti Glavinova ni uživala zaupanja političnega vrha, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo morala posloviti z vrha paradržavnega sklada, ki upravlja več kot deset milijard evrov državne srebrnine. Po pojasnilih SDH je nadzorni svet pred sklenitvijo sporazuma o predčasnem prenehanju mandata Glavinovi temeljito preučil vse možnosti in sklenil, da je za SDH najbolj ekonomsko upravičeno in gospodarno, da se z Glavinovo sporazumno razide.
Pri pripravi vsebine sporazuma je nadzorni svet upošteval, da bi Glavinovi v primeru izpolnitve polnega mandata predsednice uprave februarja 2021 pripadlo najmanj 252.000 evrov bruto plače, ki ne vključuje nobenega variabilnega dela prejemkov, so povedali na SDH. Štiriletni mandat predsednice uprave je Glavinova nastopila februarja 2017, po odstopu Marka Jazbeca pred približno tremi leti, pred tem pa je bila nekaj mesecev začasna predsednica uprave. Na vodstveni položaj se je Glavinova povzpela iz nadzorniških vrst SDH, tako kot njen naslednik Igor Kržan, ki naj ne bi kandidiral na aktualnem razpisu za novega predsednika uprave s polnim mandatom.
Pogoji za odpoklic niso bili podani
Po pojasnilih SDH bi upoštevajoč pogodbo o zaposlitvi in veljavno zakonodajo Lidii Glavina mandat predsednice uprave prenehal s potekom mandata, z odstopom, če bi jo nadzorni svet SDH razrešil na podlagi sporazuma ali če bi jo odpoklical. Zakon o gospodarskih družbah določa štiri taksativne razloge za odpoklic predsednika uprave. Nadzorniki lahko odpokličejo predsednika ali posameznega člana uprave, če huje krši obveznosti, če ni sposoben voditi poslov, če mu skupščina izreče nezaupnico, razen če je nezaupnico izrekla iz očitno neutemeljenih razlogov, ali iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov (zaradi pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev, reorganizacije). Ker pri Glavinovi niso bili podani razlogi za odpoklic na podlagi zakona o gospodarskih družbah, je »nadzorni svet predlagal predčasno prenehanja mandata Glavinove na podlagi sporazuma z nadzornim svetom SDH«.
Odločitev o tem, da je po sporazumnem prenehanju mandata Glavinova še naprej ostala zaposlena v paradržavnem holdingu, pri čemer naj ji po zatrjevanju naših virov sploh ni treba hoditi v službo, so v SDH utemeljili s tem, da so njeno znanje prepoznali kot koristno. Dokler bo zaposlena v SDH, bo še naprej sodelovala pri zaključku aktualnih odprtih zadev, kot so postopki prodaje kapitalskih naložb, strategija turizma in vpeljava analitičnega središča, so dodali na SDH.
Absolutno javni podatek
Višine »odpravnine« Glavinove na SDH sprva niso želeli razkriti. Dnevnikovo zahtevo za razkritje vsebine sporazuma o prenehanju delovnega razmerja na mestu predsednice uprave, pri čemer smo predlagali, da naj osebne podatke zakrijejo, so na SDH zavrnili, ker da so zahtevani podatki opredeljeni kot poslovna skrivnost. Toda informacijska pooblaščenka je kot pritožbeni organ odločila, da poraba javnih sredstev predstavlja absolutno javni podatek in da so na SDH kot poslovno skrivnost označili podatke, ki so po zakonu javni. Po navedbah Mojce Prelesnik zakon o dostopu do informacij javnega značaja sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, a se je ta izoblikovala s prakso informacijske pooblaščenke, upravnega in vrhovnega sodišča. Nesporno je, da SDH upravlja in razpolaga z javnimi sredstvi in da je vsakršno razpolaganje z javnimi sredstvi (tudi v primeru izplačil oziroma zavez k izplačilu javnih sredstev) javno, je med drugim pojasnila informacijska pooblaščenka.
V Dnevniku smo sicer že pred tremi tedni razkrili podatek o mesečni plači Glavinove, ki smo ga pridobili neuradno. K temu nas je spodbudil tudi dolgotrajni postopek, ki so ga po zamenjavi Mateja Pirca in Mateja Runjaka v upravi SDH jeseni 2015 pri informacijski pooblaščenki sprožili na RTV Slovenija. Zahtevani magnetogram seje, na kateri sta bila Pirc in Runjak razrešena, so na SDH razkrili po skoraj štirih letih; v vmesnem času so se pritožili na upravno sodišče, v naslednjem koraku pa še na vrhovno in ustavno sodišče.
Potem ko so nedavno na računskem sodišču začeli predrevizijsko poizvedbo o prejemkih zaposlenih na SDH, so po Dnevnikovem razkritju podatka, da Glavinova po odstopu še naprej prejema okoli 11 tisočakov mesečne plače, od paradržavnega sklada zahtevali sporazum o prekinitvi delovnega razmerja. Predrevizijskega postopka, ki ga vodi računsko sodišče, na SDH niso komentirali.
Za komentar smo želeli vprašati Glavinovo, vendar je bila po mobilnem telefonu nedosegljiva.
