Švicarski Slovenec Janez Hacin je dolga leta (1986–1992) vsako leto izbranemu absolventu ljubljanske fakultete za arhitekturo podelil posebno nagrado, in sicer izpopolnjevanje v svojem arhitekturnem biroju v Ženevi. Leta 1991 je nagrado, ki je v takratnih okoliščinah pomenila eno redkih priložnosti za delo v severozahodno od nas ležeči tujini, prejel Rok Klanjšček. Z Janezom Hacinom sta se ujela in začela tesno sodelovati, Roku je pomenil mentorja in skupaj sta načrtovala številne projekte v Švici in Sloveniji vse do njegove upokojitve.
Leta 1995 je Rok Klanjšček v Ljubljani ustanovil arhitekturni studio Real Engineering, ki ga danes poleg njega sestavlja ekipa arhitektov: Aljaž Lavrič, Gašper Zalar, Grega Tramte in Tanja Lozej. Podjetje se ponaša z izvedbami na različnih področjih načrtovanja arhitekture in urbanizma, od zazidalnih načrtov, širših pozidav turističnih namestitev, javnih poslopij, individualnih hiš do notranje opreme poslovnih prostorov, javnih interjerjev in individualnih ambientov.
Zgradili so Nebesa, na Emoniko še čakamo
V javnosti je bil najodmevnejši njihov projekt turističnega naselja Nebesa v kraju Livek nad Kobaridom, kjer so s kreativnostjo in iznajdljivostjo na zaščitenem območju zasnovali gručasto naselje šestih stavb, postavljenih po značilnem poselitvenem vzorcu bližnjih krajev. Pri arhitekturnem oblikovanju so se zgledovali po tradicionalnih planšarskih postojankah. Tak pristop k snovanju turističnih nastanitev je bil leta 2000 v naših krajih povsem nov. Leta 2004 so za projekt prejeli zlato Plečnikovo medaljo in nagrado zlata ptica.
Pohvalijo se lahko z zmago na mednarodnem urbanističnem natečaju za ljubljanski potniški center, ob čemer lahko grenko ugotavljamo, da Emonika še vedno ne stoji. V biroju pa so že dvakrat projektirali novo ljubljansko avtobusno postajo. Že več let sodelujejo tudi s podjetjem Riko pri projektu »P.A.T.H., Riko by Starck«, kjer so z zvezdniškim francoskim oblikovalcem Philippom Starckom razvili družino hiš, ki so naprodaj po vsem svetu – prvi je izvedbam podlegel prav sloviti trojček »Pariz-London-New York«. Letos se najbolj omenja prenovo interjerja hotela Rikli Balance na Bledu in predvsem ikonske kavarne Park s še bolj ikonskimi kremnimi rezinami. Pri projektu so sodelovali s podjetjem Sava Turizem, s katerim nadaljujejo skupno delo tudi pri prenovi interjerja hotela Park na Bledu.
V ospredju tipične prekmurske cimprače
Skupaj so izpeljali projekt novogradnje turističnih nastanitev z imenom Prekmurska vas Ajda, ki stoji pri Termah 3000 v Moravskih Toplicah. Pri načrtovanju koncepta so si arhitekti v ospredje postavili neokrnjeno okoliško naravo in tipične prekmurske hiše cimprače. Te majhne, s slamo krite hiše, grajene iz lesa in ilovice, katerih zunanjost in notranjost predstavljata estetsko doživetje in slovensko kulturno dediščino, so arhitekti v prenesenem pomenu ponudili sodobnemu zahtevnemu uporabniku.
V času globalizacije turist čedalje bolj želi spoznati specifiko okolja, navad in običajev krajev, kamor potujejo. Umerjen preplet tradicije in sodobnosti je zato prava rešitev, saj gost ob podpori vrhunskih in samoumevnih tehničnih rešitev pričakuje predvsem razlikovalnost, inovativnost in pristnost. Elemente, ki napeljujejo na domačnost, so arhitekti vpeljali zunaj in znotraj objektov.
Streho so predvideli iz trstike in obenem načrtovali dovolj velik napušč, ki gostu omogoča prijetno posedanje na terasi. Tradicionalna majhna okna so precej povečali in zavestno spremenili odnos do polnega in praznega, značilen za cimprane hiše. Panoramska okna v prostore prinašajo veliko svetlobe, predvsem pa okoliško scenografijo. Osrednji dnevni prostor je prostoren in svetel, interjer zaznamuje uporaba lesa pri oblogah, vgradnih omarah, ograjah in posameznih pohištvenih kosih. Nekatere enote so opremljene tudi s kuhinjo.
Naselje predstavlja pravi novodobni luksuz – danes to pomeni pobeg v mir, doživetje ruralne izvirnosti, tradicionalnosti, preprostosti in domačnosti. Ko dodobra spoznate »svojo« počitniško hišo, se lahko podate v bližnje Filovce, kjer vam bodo predstavili najznačilnejšo domačo obrt v Prekmurju – lončarstvo, predvsem pa boste videli avtohtone cimprače.