Konec tedna, ko bodo ZDA in Kitajska morda dosegle premirje v trgovinski vojni, bo Evropska unija sklenila nov prostotrgovinski sporazum, tokrat z Vietnamom.
Obe strani si obetata povečanje blagovne menjave, v petih do sedmih letih bo namreč odpadlo 99 odstotkov carin. To naj bi koristilo predvsem evropskim podjetjem, ki proizvajajo stroje (trenutne carine nanje znašajo do 35 odstotkov), farmacevtski industriji (osem odstotkov), avtomobilski industriji (do 78 odstotkov), izvozu čokolade in vina. Vietnam naj bi pridobil predvsem pri izvozu telekomunikacijske opreme, oblek in prehrambnih izdelkov.
Preslišane kritike
Tudi ta dogovor, čeprav ne bo eden večjih evropskih prostotrgovinskih sporazumov, spremljajo kritike iz civilne družbe in politike. Kot opozarja Lora Verheecke, raziskovalka trgovinskih in investicijskih dogovorov pri nevladni organizaciji Friends of the Earth Europe, je v sporazumu vnovič vključen sporen sistem razreševanja sporov med investitorji in državo. Vendar tokrat, tako Verheeckejeva, ta sistem ISDS ne grozi evropskim državam, temveč Vietnamu, ki so ga tuja podjetja že tožila zaradi izgub pri svojih investicijah. »Ko si bodo voditelji čestitali za sklenjeni dogovor, evropski in vietnamski državljani ne bi smeli pozabiti, kdo so njegovi resnični zmagovalci – to so velika podjetja in bogati posamezniki, ki jim EU omogoča, da ugrabijo pravičnost in demokracijo za svoje dobičke.«
Kritično so na sklenitev hitrega dogovora še v začetku leta gledale tudi vietnamske civilnodružbene skupine. Te so v odprtem pismu predsedniku evropskega sveta Donaldu Tusku opozarjale, da bi EU pogajanja morala izkoristiti tudi kot pritisk na vietnamsko vlado, da se izboljšajo razmere na področju človekovih pravic v tej komunistični državi. A se to ni zgodilo. Če za dogovor z Vietnamom v EU vlada razmeroma široka podpora, je precej drugače pri prostotrgovinskem sporazumu z državami Mercosurja. Dober primer različnih stališč držav članic do proste trgovine je Irska. Tam se na kmetijskem ministrstvu veselijo dogovora z Vietnamom, saj bodo odpadle 15-odstotne carine na zamrznjeno svinjino, ki jo želi Irska v še večjih količinah izvažati v Azijo. Vendar Dublin ni navdušen nad sklenitvijo dogovora z južnoameriškim gospodarskim območjem Brazilije, Paragvaja, Urugvaja in Argentine.
Največji trn v peti je liberalizacija kmetijskega sektorja
Irska poleg Francije, Poljske in Belgije svari, da bi dogovor z Mercosurjem, s katerim se EU pogaja že vse od leta 2000, utegnil ogroziti kmetijski sektor v posameznih državah članicah. Konkretno naj bi z določeno letno kvoto brezcarinskega uvoza dodatnih 99.000 ton govedine ogrozili govedorejski sektor v delih EU (že zdaj v EU izvozijo 250.000 ton na leto). Prav tako so premierji omenjene četverice zahtevali, naj se kvote za uvoz perutnine, svinjine, sladkorja in etanola ne povečujejo več.
Politično-gospodarskim nasprotovanjem dogovoru okoljevarstveniki dodajajo še pomisleke zaradi negativnih posledic za naravo. Večji izvoz kmetijskih proizvodov v EU bi po njihovih opozorilih lahko povzročil še večje uničevanje tropskega pragozda za ustvarjanje novih obdelovalnih površin. Šesto znanstvenikov je že spomladi svarilo evropske voditelje in opozarjalo, da je tudi EU kot največja zagovornica boja proti podnebnim spremembam z uvozom kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike soodgovorna za uničevanje deževnega pragozda. Prekinitev pogajanj od Unije ta so očitno tik pred sklenitvijo terja tudi 340 nevladnih organizacij. Kot razlog navajajo politiko brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ki ne spoštuje človekovih pravic domorodskih ljudstev in s svojo ekspanzionistično gospodarsko politiko uničuje pragozd.
Pomislekom četverice držav članic in stotin nevladnih organizacij nasproti stoji sedem glasnih zagovorniških držav, ki v sklenitvi dogovora vidijo predvsem možnosti dodatnih zaslužkov za svoje industrije – od avtomobilske do kemične in farmacevtske. Nemčija, Češka, Portugalska, Španija, Nizozemska, Švedska in Latvija pozivajo predsednika evropske komisije k hitri sklenitvi dogovora. Menijo namreč, da EU ne bi smela zamuditi okna priložnosti, ki se ponuja za končanje pogajanj, ob čemer poudarjajo, da so države Mercosurja pripravljene močno liberalizirati posamezne gospodarske sektorje, ki so v interesu osemindvajseterice.
»Sporazuma EU ne bo sklenila za vsako ceno,« je pred dnevi zagotavljala komisarka za trgovino Cecilia Malmström. Vendarle naj bi bila pogajanja v ciljni ravnini. O najtežjih delih sporazuma – tudi kmetijskih vprašanjih – prav v teh dneh potekajo še zadnja tehnična pogajanja v Bruslju.
