Pri porabi dodatnih sredstev se je namreč zataknilo zaradi ustavne presoje proračunskih dokumentov. Zaradi te ministrstvo za finance, kot so sporočili vodstvu ZZZS, ne bo začelo postopka za spremembo odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za leto 2019, ne glede na morebiti višje prilive katerekoli blagajne v sklopu proračunov sektorja država. Kot kažejo zadnje finančne projekcije, se bodo prihodki ZZZS v letošnjem letu zvišali, in sicer zaradi ugodnih razmer na trgu ter posledično višjih prihodkov iz naslova prispevkov. Prav tako se bodo povišali drugi prilivi po mednarodnih sporazumih in povračila stroškov za zdravila s strani farmacevtskih družb, 10 milijonov evrov pa bi za čakalne dobe dodal državni proračun.
Če odloka do konca leta ne bodo spremenili, ZZZS dodatnih sredstev ne bo mogel porabiti. Z rebalansom finančnega načrta bi jih namenili za skrajševanje čakalnih dob, boljšo oskrbo zdravstvenih oseb, plačilo bolniškega staleža in višje izdatke za zdravljenje v tujini. V razpravi je bilo med drugim slišati, da gre pri zadržanju sprememb odloka predvsem za »politično odločitev«. Zadnjo besedo pri sprejemu odloka imajo poslanci, zato se je skupščina odločila, da poleg vlade k čim prejšnjemu ukrepanju pozove še DZ.
Ustavno sodišče zahtevo za presojo proračunskih dokumentov, pod katero so se podpisali poslanci SDS in NSi, sicer obravnava prednostno. Na dnevnem redu so jo ustavni sodniki imeli 18. aprila.
Skupščina je danes opravila tudi prvo obravnavo predloga Strateškega razvojnega programa ZZZS za obdobje 2020-2025. Kot je dejal generalni direktor Marjan Sušelj, bo ta narekovala smer dela v naslednjih šestih letih. ZZZS bo po napovedih razvojnega programa deloval kot sodobna strokovna ustanova, ki bo »učinkovito in pregledno izvajal svoja pooblastila na področju zdravstvenega varstva«. Da bi to dosegli, nameravajo v naslednjih letih med drugim izboljšati informiranje in odpraviti neenakosti med zavarovanci, obvladovati čakalne dobe z učinkovito in racionalno rabo javnih sredstev, zmanjšati administrativna bremena ter vzpostaviti učinkovit sistem pridobivanja novih kadrov. Prav tako bodo cene zdravstvenih storitev določali na podlagi kontinuiranih stroškovnih analiz. Predlog programa bo v obravnavi do 15. septembra, na jesenski seji skupščine pa je pričakovati potrditev dokumenta.
Poročilo o uresničevanju aktualnega strateškega razvojnega programa ob tem ugotavlja, da so strateški cilji večinoma doseženi. Hkrati pa izpostavlja prostor za izboljšave, predvsem pri predolgih čakalnih dobah, pomanjkanju nekaterih ključnih kadrov, kot so na primer podatkovni analitiki, počasnem uvajanju informacijskih rešitev in povečanih izdatkih zaradi demografskih gibanj.
