Medtem ko so se temperature v dolini že približale 30 stopinjam Celzija, so razmere v visokogorju vse prej kot poletne, saj je pozno zapadli sneg v gorah podaljšal zimsko sezono, opozarja alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi. »Situacija je resna, nesreče se vrstijo, predvsem zaradi zdrsov tistih, ki v gore zaidejo neprimerno obuti in opremljeni. Treba je vedeti, da je na posameznih, neosončenih predelih sneg, ki se bo obdržal daleč v avgust.« Cepin in dereze so tako v visokogorju še vedno obvezna oprema, dodaja.
Sneg, ki se je obdržal na planinskih poteh, se čez dan zmehča, ponoči zamrzne, na koncu, ob izteku proti melišču, pa nastane tanek, leden »filter«, običajno pokrit s peskom ali zemljo in praktično neviden. »Ko stopiš nanj, je zdrs neizogiben, v skrajnem primeru lahko pride tudi do smrtnih poškodb,« opozarja.
Nočne temperature so nad 1600 metri nadmorske višine lahko še zelo nizke, hkrati pa čez dan že nastajajo vročinske nevihte, ki jih običajno spremljajo strele. »Pred njimi smo najbolj varni v planinskih kočah ali nekje v dolini. Zato se moramo, preden se odpravimo v gore, pozanimati, ali so koče, kamor gremo, sploh odprte,« poudarja Šerkezi. Podatki so dostopni na spletni strani PZS.
Zaradi zime so lahko poškodovani tudi določeni deli planinskih poti. »Sneg lahko za seboj potegne večje skale, ki potrgajo jeklenice, ukrivijo kline. Če pridemo na takšno območje, ga ne moremo varno prečiti. Zato je najbolje, da se obrnemo, vsekakor pa je o tem treba obvestiti PZS. Odreagirali bomo takoj in pot čim prej sanirali oziroma v prvi fazi zaprli, da ne bi prišlo do nepotrebnih nesreč,« pojasnjuje Šerkezi.
Pri PZS letos še posebej izpostavljajo uporabo zaščitne čelade, kajti zaradi snega se mnoge stene še niso »očistile«, taljenje snega pa s seboj prinaša tudi več padajočega kamenja, dodaja Šerkezi. »Čelado še posebej svetujemo na poteh pod stenami ter na turah, kjer je prisotnih veliko ljudi in je lahko posledično tudi več padajočega kamenja.«
Slovenske gore na leto obišče 1,7 milijona obiskovalcev, večji obisk gora pa pomeni tudi večjo obremenitev za okolje in delovanje planinskih koč ter več dela na planinskih poteh. Kot pravi generalni sekretar PZS Matej Planko, si PZS že dolgo prizadeva za sistemsko ureditev financiranja vzdrževanja planinskih poti in koč, a za zdaj konkretnih premikov na državni ravni (še) ni. V preteklem letu izdelana študija ekonomskih učinkov planinstva je pokazala, da je prispevek planinstva v slovenski turizem več kot 120 milijonov evrov na leto.
